Jedro

ZIZ ne opredeljuje učinka odloga na tek rokov, je pa institut primerljiv institutu mirovanja postopka, kot ga ureja ZPP. Do odloga namreč pride po volji ene ali obeh strank, nikoli pa po samem zakonu ali po odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov.

Upnik bi moral, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati tudi opravo ponovnega rubeža, če naj bi se le-ta po izteku časa, za katerega je izvršba odložena, opravil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ne ugodi upnikovi zahtevi za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 121,64 EUR in za priznanje stroškov sestave vloge z dne 20. 10. 2011 ter ustavilo izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljevanje izvršilnega postopka. Uveljavlja, da v času odloga izvršbe trimesečni rok iz 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni tekel, enako kot je to pri prekinitvi postopka. Nesporno pa je, da je 21. 4. 2011 predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem premičnih stvari dolžnika. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. ZIZ ne opredeljuje učinka odloga na tek rokov, je pa institut primerljiv institutu mirovanja postopka, kot ga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Do odloga namreč pride po volji ene ali obeh strank, nikoli pa po samem zakonu ali po odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Takšno je tudi večinsko stališče sodne prakse (1). Stališče, kot ga zastopa pritožnik, bi pomenilo, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe (sam ali s soglasjem dolžnika, odvisno od faze postopka), vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov.

5. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je trimesečni rok v skladu s prvim odstavkom 88. člena ZIZ pričel teči naslednji dan po neuspešnem poskusu rubeža (25. 3. 2010) in ker upnik v tem roku ni predlagal ponovne oprave rubeža (tega ne trdi niti v pritožbi), je nastopil pogoj za ustavitev izvršbe v skladu z drugim odstavkom istega člena. Upnik bi torej moral, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati tudi opravo ponovnega rubeža, če naj bi se le-ta po izteku časa, za katerega je izvršba odložena, opravil. 6. Glede na navedeno je pravilna odločitev o ustavitvi izvršbe na dolžnikove premičnine, kot tudi, da priglašeni stroški za izvršbo niso bili potrebni, ker ni bilo zakonske podlage za opravo izvršilnega dejanja. Ker je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter petem odstavku 38. člena ZIZ.

(1) Prim. sklepi VSL II Cpg 804/2005 in I Ip 288/2010 ter VSK I Ip 478/2007; glej tudi Komentar Zakona o izvršnom postupku, dr. Borivoj Starović, 1991, k 64. členu, str. 229