Jedro

Tožnikov strah ob dogodku je bil smrten: tožnikov sodelavec je stal na drugi strani ogromnega papirnega stroja, ki poteka čez pol proizvodnje linije, in je stroj pognal, še preden je tožnik svoje opravilo (ročna vpeljava zavitka v stroj) končal, zato je tožniku je med dva vrteča valja zvleklo glavo in mu jo stisnilo, ko pa je v smrtnem strahu in paniki zakričal, ga je sodelavec slišal in pognal stroj v nasprotno smer, tako da so valji dobesedno izstrelili tožnikovo glavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 630,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2008 dalje do dneva plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

Tožena stranka v pravočasni pritožbi izpodbija ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka, in sicer iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je tožnik v nezgodi utrpel eno hujših oblik smrtnega strahu, ki naj bi za dalj časa porušil njegovo duševno ravnovesje. Takšne ugotovitve ne utemeljuje dokazni postopek, sodišče prve stopnje pa odločitve tudi ni v ustrezni meri obrazložilo. Sodišču prve stopnje očita, da je odškodnina nesorazmerno visoka glede na tožnikove bolečine in neugodnosti ter strah, pri čemer je zlasti močno pretirana odškodnina za strah. Meni, da pravično odškodnino predstavlja znesek, ki ga je tožniku zavarovalnica že izplačala, višji tožbeni zahtevek pa je neutemeljen. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da se ni ukvarjalo s tistim delom pritožbe, ki se nanaša na manjkajoči zavrnilni del izreka sodbe, saj je to sodišče prve stopnje odpravilo s popravnim sklepom, ki je po podatkih spisa že pravnomočen (red. št. 39).

Tožnik je utrpel poškodbo pri delu, kar ni bilo sporno(1). Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo nepremoženjsko škodo 2.800,00 EUR, od tega 1.600,00 EUR za strah in 1.200,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju. Ob tem je upoštevalo, da je bilo tožniku že izplačano dvakrat po 1.000,00 EUR, kar je na dan izdaje sodbe po valorizaciji znašalo skupaj 2.170,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je strah, ki ga je tožnik ob škodnem dogodku utrpel, pravilno ocenilo kot eno hujših oblik strahu – smrtni strah, ki je za dalj časa porušil njegovo duševno ravnovesje. Dejstvo, da je masivni papirni stroj zgrabil tožnikovo glavo in jo stisnil ter da tožnik na delovanje stroja ni imel nikakršnega vpliva, s tem pa tudi nobene realne možnosti, da bi se sam rešil, upravičuje prisojeni znesek odškodnine iz tega naslova. Tožnik se je lahko (z)bal za lastno življenje, strah takšne intenzitete pa nedvomno vpliva tudi na posameznikovo duševno ravnovesje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za strah, ugodi v celoti, pravilna in tudi ustrezno obrazložena (8. - 9. stran izpodbijane sodbe).

Pritožnica sodišču prve stopnje zgolj pavšalno očita, da je previsoko prisodilo tudi odškodnino za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem: dejanskih ugotovitev o tožnikovih telesnih bolečinah in nevšečnostih pri zdravljenju ne izpodbija niti ne navaja primerov iz sodne prakse, s katerimi bi svojo pritožbeno navedbo o previsoko prisojeni odškodnine iz tega naslova kakorkoli utemeljila. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (stran 7 in 8 izpodbijane sodbe – zlasti začasen dvojni vid in trajanje bolečin) pritožbeno sodišče ocenjuje, da prisojeni znesek ne odstopa iz okvirjev, ki jih je za primerljive primere začrtala sodna praksa.

Po povedanem se pritožbene navedbe izkažejo kot neutemeljene, pritožbeno sodišče prav tako ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v tej odločitvi in je njena logična posledica.

(1) Temelj odškodninske zaveze za toženo stranko ni bil sporen, tožnik pa je dogodek opisal (in tako je povzet tudi v izpodbijani sodbi) takole: Tožnik je skupaj s sodelavcem ročno vpeljal zavitek v papirni stroj. Tožnikov sodelavec, ki je sodeloval pri delu, je stal na povsem drugi strani stroja (gre za ogromen stroj, ki poteka čez pol proizvodnje linije) in je stroj pognal, še preden je tožnik svoje opravilo končal. Tožniku je med dva vrteča valja stisnilo glavo in mu jo zvleklo med valje. Ko so valji zgrabili glavo tožnika, je v smrtnem strahu in paniki zakričal, sodelavec ga je na srečo slišal in pognal stroj v nasprotno smer, tako da so se valji vrteli v nasprotno smer in dobesedno izstrelili glavo tožnika.