Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu navedenega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, na podlagi katerega se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da je odločba Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana – Kranj, št. 06122-2450/2014-6 z dne 28. 8. 2014, s katero je bilo tožnikoma odrejeno, da morata v roku 30 dni odstraniti tam navedeni objekt na tam navedenem zemljišču, dne 30. 10. 2014 postala izvršljiva (prva točka izreka), tožnikoma je bil za izvršitev obveznosti, odrejene z navedeno inšpekcijsko odločbo, postavljen dodaten rok 30 dni, poleg tega pa je bilo navedeno, da bo po poteku tega roka izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec (druga točka izreka), in da pritožba zoper sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (tretja točka izreka) ter da stroški v tem postopku niso nastali (četrta točka izreka). Organ v obrazložitvi sklepa povzema podatke o inšpekcijski odločbi, ki se s tem sklepom izvršuje (izvršilnem naslovu), ugotavlja, da tožnika svoje obveznosti iz izvršilnega naslova nista izpolnila prostovoljno ter povzema zakonsko ureditev izvršbe po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Drugostopenjski organ je izpodbijani sklep spremenil tako, da je drugi točki izreka dodal navedbo, da bo pooblaščeni izvajalec opravil izvršbo na stroške tožnikov, pritožbo tožnikov pa je zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je bila sprememba potrebna zaradi zakonske ureditve izvršbe po drugih osebah (drugi odstavek 297. člena ZUP), v ostalem pa drugostopenjski organ navaja, da z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o novih ukrepih, temveč je bila le potrjena izvršljivost odločbe, s katero so bili ukrepi odrejeni ter določen nov rok za prostovoljno izvršitev teh ukrepov.

3. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo, v kateri navajata, da je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka, saj odločitve ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi so namreč zgolj navedene posamezne zakonske določbe, ne pa tudi pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih je bila odločba izdana. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, poleg tega pa je z njim v nasprotju z določbo 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) naložena izvršitev ukrepa, ki presega obseg, nujen za zagotovitev inšpekcijskega nadzora, torej v nasprotju z načelom sorazmernosti. Poleg tega povzemata okoliščine, v katerih je prišlo do izdaje izvršilnega naslova ter opozarjata, da v zvezi s to zadevo pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče postopek zaradi določitve odškodnine. Z izvršitvijo inšpekcijske odločbe bi bilo poseženo v možnost izvedbe dokazov v tem postopku, kar je razlog za odpravo izpodbijanega sklepa. Iz vseh navedenih razlogov sodišču smiselno predlagata, naj izpodbijani sklep skupaj z drugostopenjsko odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, poleg tega pa naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora.

4. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, po drugem odstavku istega člena pa je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (…).

7. Po prvem odstavku 290. člena ZUP se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.

8. Po obsežni in povsem ustaljeni upravnosodni praksi tukajšnjega sodišča in Vrhovnega sodišča RS (prim. npr. sklepe VS RS I Up 319/2011, I Up 312/2012, I Up 429/2012, I Up 404/2013 in I Up 246/2013) sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu navedenega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, na podlagi katerega se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. O pravici, obveznosti oziroma pravni koristi je namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, sklep o dovolitvi izvršbe pa glede na njegovo vsebino, ki je predpisana v prej povzetem prvem odstavku 290. člena ZUP, v to odločitev ne posega.

9. Tudi vsebina sklepa, izpodbijanega v obravnavani zadevi, se izrecno nanaša zgolj na izvršitev obveznosti, ki so bile tožnikoma naložene z izvršilnim naslovom, pri tem pa ni z ničemer poseženo v vsebino teh obveznosti, oziroma ni odločeno o kakršnihkoli drugih njunih pravicah, obveznostih ali pravnih koristi. V smislu povedanega to pomeni, da izpodbijani sklep ne posega v njuno materalnopravno obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zato ga ni mogoče šteti za upravno odločbo v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, oziroma sodišče ni imelo nobenega razloga za odstop od opisane enotne in ustaljene upravnosodne prakse.

10. Tega ne morejo spremeniti tožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino izvršilnega naslova, na katerega se ta postopek ne nanaša (v tem pogledu prim. tudi prvi odstavek 292. člena ZUP), in na dokazni postopek v sicer povezani, vendar povsem drugi zadevi, ki poteka pred drugim sodiščem. Poleg tega, da so te navedbe povsem pavšalne, namreč zahtevnosti dokazovanja v civilni zadevi tudi sicer ni mogoče šteti za pravno korist, ki bi jo bilo mogoče varovati v upravnem sporu.

11. Če akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, sodišče v skladu s četrto točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo že v okviru predhodnega preizkusa s sklepom zavrže. 12. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.