Jedro

Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo (točka I izreka) tožbeni zahtevek na zvišanje toženčeve mesečne preživninske obveznosti na 350,00 EUR (namesto dosedanjih 108,29 EUR) od 01. 06. 2010 dalje. Hkrati je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer tako po pooblaščencu kot tudi sama. (1) V pritožbi, ki jo je vložila po pooblaščencu, je navedla, da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi (s stroškovno posledico). (2) Tožnici je bila odvzeta pravica do denarne socialne pomoči in razen preživnine drugih dohodkov nima (s 108,00 EUR na mesece pa se ne more preživljati, pri čemer mora plačevati tudi najemnino). Ker je stara preko 60 let, brez vsake izobrazbe ali spretnosti, je ob sedanji brezposelnosti nihče ne bo zaposlil (dela na črno pa ne sme opravljati). Ugotovitev sodišča, da je sposobna delati, temelji na podatkih izpred petih let (P 1622/2006) in nima ustrezne podlage. Toženčevi dohodki (okoli 600,00 EUR) so 6x višji od tožničinih. Zvišanje preživnine za 100,00 EUR bi tožnici omogočalo vsaj pokrivanje stanovanjskih stroškov, tožencu pa bi še vedno ostalo 500,00 EUR (450,00 EUR), kar predstavlja minimalne dohodke, s katerimi je moč preživeti.

3. Pritožba je bila poslana tožencu v odgovor, ki pa ga le-ta ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz 82.č člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list. SRS 15/1976 s kasnejšimi spremembami; ZZZDR) in kot je na to v izpodbijani sodbi pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje, so pogoj za zvišanje preživnine bodisi spremenjene razmere na strani upravičenca (povečane potrebe oziroma zmanjšane zmožnosti pridobivanja) ali pa na strani zavezanca (njegova povečana pridobitna zmožnost). Kaj naj bi bile spremenjene okoliščine glede na obdobje, ko je bila preživnina določena (oziroma v letu 1996 po dogovoru zvišana), ki bi v obravnavanem primeru utemeljevale zahtevano povišanje preživnine, tožnica nikoli ni jasno in konkretno opredelila.(3)

6. V tožbi je zatrjevala, da je psihični bolnik ter da za delo že dalj časa ni sposobna, na naroku dne 11. 01. 2012 pa nato (v protislovju s prvo omenjeno navedbo), da jo je nekdo prijavil inšpekcijskim organom, ker je čistila v stanovanjske bloku (s čimer je mesečno zaslužila 50,00 – 60,00 EUR), posledično pa ostala ne samo brez dohodkov od čiščenja ampak tudi brez denarne socialne pomoči. Vendar ti dve okoliščini (kot je na to v izpodbijani sodbi opozorilo že sodišče prve stopnje) ne utemeljujeta nikakršnega povečanja preživnine. Okoliščine, da je zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno),(4) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu 1993, ko je bila preživnina prvič določena), prav gotovo ni moč šteti v „breme“ tožencu. (5) Da bi bila zaradi zatrjevane bolezni njena delovna sposobnost zmanjšana (glede na čas, ko je bila preživnina določena), pa tudi ne drži. To še zdaleč ne izhaja zgolj iz mnenja izvedenca dr. M. B. z dne 05. 01. 2007, ki ga je podal v zadevi P 1622/2006-IV Okrožnega sodišča v Ljubljani.(6) Kot je bilo omenjeno, je tožnica na naroku dne 11. 01. 2012 sama navedla, da je čistila v bloku, ob zaslišanju na istem naroku pa nato obrazložila, da je od leta 2007 redno vsak mesec čistila stanovanjski blok. (7) Ob zaslišanju na naslednjem naroku dne 29. 02. 2012 pa je izrecno navedla, da je za opravljanje dela čistilke popolnoma sposobna. Pritožbeno sklicevanje na tožničino nezaposljivost zaradi njene starosti, izobrazbe in splošno slabih razmer na trgu dela je v prvi vrsti novota in kot tako nedopustno. Kljub temu velja poudariti, da tožnica že v času določanja preživnine ni bila zaposlena (in zato ni moč govoriti o spremenjeni okoliščini), poleg tega pa je v nasprotju z (neizpodbijano) ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da slednja zaposlitve niti ni aktivno iskala, saj od leta 2006 ni napisala več nobene prošnje za zaposlitev.

7. Na drugi strani pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi opozorilo na nekatere (s strani toženca zatrjevane) spremenjene okoliščine, ki prav tako govorijo zoper povišanje preživnine. Takšna je na eni strani okoliščina, da se je tožnica preselila v manjše najemniško stanovanje, za katero plačuje najemnino 18,00 EUR, kar je manj kot pred letom 2006, ko je živela v precej večjem najemniškem stanovanju. Še bistveneje pa je, da so se (glede na čas zadnje določitve preživnine) poslabšale finančne zmožnosti tožnika, saj se je v letu 2007 upokojil (prej je po lastnih besedah prejemal plačo med 800,00 in 900,00 EUR, sedaj pa prejema pokojnino (8) v višini 590,00 EUR). (9)

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) V tej pritožbi je navedla, da se pridružuje pritožbenim navedbam svojega pooblaščenca. Ostale v njej podane navedbe pa nimajo relevantne povezave z obravnavano zadevo, zaradi česar se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo.

(2) Pritožbi sta priloženi odločbi prve in druge stopnje, ki se nanašata na pravico do denarne socialne pomoči in ki sta bili izdani po zadnji glavni obravnavi dne 29. 02. 2012. (3) Ob zaslišanju na naroku 11. 01. 2012 je povedala, da se je za tožbo na zvišanje preživnine odločila zaradi dogovora s tožencem, da ji bo, ko bo šel v pokoj, plačeval več.

(4) Glej odločbo Tržnega inšpektorata RS, OE Celje z dne 20. 06. 2011 v prilogi A36. (5) Čeprav je sklicevanje na odločbi CSD in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v zvezi z denarno pomočjo), ki jih je tožnica priložila pritožbi, iz omenjenih razlogov neutemeljeno, pa velja tudi sicer poudariti, da sodišče prve stopnje sodbo izda glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, zaradi česar ni mogoče upoštevati novih dejstev (v konkretnem primeru obeh predloženih odločb), nastalih po zaključku glavne obravnave.

(6) Pri čemer se sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvami o tožničini delovni sposobnosti ne sklicuje zgolj nanj.

(7) Iz obrazložitve odločbe Tržnega inšpektorata RS, OE Celje z dne 20. 06. 2011 v prilogi A36, izhaja, da je tožnica z delom na črno pričela v februarju 2007, dne 16. 03. 2011 pa je omenjeni organ v zvezi s tem prejel prijavo.

(8) Glej obvestilo ZPIZ v prilogi B2. (9) Pritožbeno sklicevanje na razmerje mesečnih dohodkov obeh pravdnih strank (in zatrjevanje s kakšnimi dohodki bi se toženec lahko preživljal) je nedopustna novota, poleg tega pa nerelevantno z vidika obstoja spremenjenih okoliščin in utemeljenosti postavljenega zahtevka.