Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je kot glavno kazen izreklo denarno kazen, stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila pa je po vsebini izreklo v obliki pogojne obsodbe, ravnalo v nasprotju s pojmom in namenom pogojne obsodbe. Takšna odločitev vodi v položaj, ko se glavna kazen izvrši, stranska pa ne, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 58. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

Izrek

I.Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s pravnomočno sodbo kršena določba prvega odstavka 58. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II.Izpodbijana pravnomočna sodba se v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se pogojno določena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila ne izreče.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 13202/2020 z dne 21. 7. 2020 obsojeno A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Za kaznivo dejanje ji je izreklo denarno kazen v višini 45 dnevnih zneskov po 40,00 EUR, kar skupaj znaša 1.800,00 EUR. Določilo ji je stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta od pravnomočnosti sodbe ob štiriletni preizkusni dobi. Obsojenki je po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo IV Kp 13202/2020 z dne 23. 9. 2020 pritožbo okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec Boris Ostruh zaradi kršitve kazenskega zakona iz 1. točke prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP in 58. členom KZ-1 ter druge kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke 420. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP v zvezi s šestim odstavkom 285.č člena ZKP in 2. točko prvega odstavka 383. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pravnomočno sodbo spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, da obsojenki izreče stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila v trajanju devetih mesecev.

3.Zahteva vrhovnega državnega tožilca je bila skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP vročena obsojenki v odgovor, ki pa nanjo ni odgovorila.

B.

4.Vložnik vlaga zahtevo iz osrednjega razloga, da je pravnomočna sodba obremenjena s kršitvijo po 5. točki prvega odstavka 372. člena ZKP. Trdi, da je sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu s tem, ko je obsojencu kot glavno kazen izreklo denarno kazen, stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije pa mu je po vsebini izreklo kot pogojno obsodbo, saj to "določilo za čas enega leta s preiskusno dobo štirih let". Uveljavlja, da sodišče za takšen izrek kazenske sankcije ni imelo podlage v določbah Kazenskega zakona, zato je odločitev nezakonita.

5.Vložnik izhaja iz stališča, da je takšna odločba v izpodbijani sodbi obsojenki v škodo, zato predlaga, da Vrhovno sodišče obsojenki izreče stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila v trajanju 9 mesecev.

6.Iz podatkov spisa izhaja, da:

−je državni tožilec v kaznovalnem nalogu predlagal izrek denarne kazni v višini 45 dnevnih zneskov po 40,00 EUR, skupaj 1.800,00 EUR ter stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta;

−je bila po ugovoru obsojenke glede stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije sodba o kaznovalnem nalogu razveljavljena;

−je na predobravnavnem naroku po predstavitvi obtožnega predloga brez predloga kazenske sankcije obsojenka krivdo priznala;

−je državni tožilec v besedi strank ob denarni kazni, kot je bila predlagana v kaznovalnem nalogu, predlagal, da se izreče stranska kazen v trajanju 9 mesecev;

−sodišče prve stopnje je izreklo denarno kazen, nato pa določilo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta ob štiriletni preizkusni dobi. V obrazložitvi je glede določene stranske kazni ugotovilo, da se obsojenka v službo vozi z avtomobilom, od česar je odvisna njena eksistenca, ter da bo s plačilom denarne kazni in pogojno stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, zadoščeno specialni prevenciji.

7.V slovenskem sistemu kazenskih sankcij poznamo kazni, varnostne ukrepe ter opozorilne sankcije (prvi odstavek 3. člena KZ-1). Opozorilne sankcije (kamor sodi tudi pogojna obsodba) je mogoče izreči namesto kazni (drugi odstavek 3. člena KZ-1). Pogojna obsodba se sme izreči, če je sodišče storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen (prvi odstavek 58. člena KZ-1). Vsebinsko je pogojna obsodba vezana na pozitivno prognozo, da je glede na okoliščine na strani storilca in tudi okoliščine dejanja mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretji odstavek 58. člena KZ-1). Če sodišče v pogojni obsodbi določi stranske kazni, sme izreči, da se vse ali posamezne stranske kazni izvršijo (četrti odstavek 58. člena KZ-1). Sodišče ima tako ob izbiri kazenske sankcije v izhodišču dve možnosti: ali izreče efektivno glavno kazen ali pa izreče pogojno obsodbo. Če se odloči za efektivno glavno kazen, je s tem izključena možnost izreka pogojne obsodbe ali delne pogojne obsodbe.

8.Iz takšnega pravnega okvirja izhaja, se glavna in stranska kazen v pogojni obsodbi določita skupaj. A contrario izrek glavne kazni (zaporne ali denarne), izključuje, da bi se stranske kazni izrekle kot pogojna obsodba. Izrek efektivne glavne kazni neizogibno vsebuje presojo, ki izključuje pozitivno prognozo, ki je podlaga za pogojno obsodbo. Lahko pa sodišče znotraj pogojne obsodbe glede v njej določenih stranske kazni določi, da se izvršijo. Po stališču teorije je izključena možnost, da bi sodišče odločilo, da se izvrši glavna kazen, stranska pa ne, saj bi s tem pogojna obsodba izgubila svoj smisel.

9.Ob takšnih izhodiščih je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi s tem, ko je kot glavno kazen izreklo denarno kazen, stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila pa je po vsebini izreklo v obliki pogojne obsodbe, ravnalo v nasprotju s pojmom in namenom pogojne obsodbe. Takšna odločitev vodi v položaj, ko se glavna kazen izvrši, stranska pa ne, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 58. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je ob izrečeni efektivni glavni kazni stransko kazen izreklo v obliki pogojne obsodbe, preseglo pravico oziroma pooblastilo, ki ga ima v zakonu. Pritrditi je pritožniku, da je izpodbijana pravnomočna sodba iz tega razloga obremenjena s kršitvijo po 5. točki 372. člena ZKP.

10.Sodišče je s tem kazenski zakon prekršilo v korist obsojenke v razmerju do predloga državnega tožilca in zakonske ureditve, ki ne omogoča kombiniranja izreka efektivne glavne kazni in pogojno določene stranske kazni. Ker pa za izrek stranske kazni kot pogojne obsodbe sodišče ni imelo podlage v zakonu, kar pomeni, da je ta izrečena nezakonito, je bilo potrebno ugotovljeno kršitev sanirati na način, da se stranska kazen ne izreče.

11.Vložnik sicer brez uspeha trdi, da bi bil izrek stranske kazni obsojenki v korist, kar je samo zase nelogično. Ob tem se vložnik obsežno sklicuje na okoliščino, da bi bila efektivna stranska kazen prej izbrisana iz kazenske evidence ter na stališče Vrhovnega sodišča I Ips 32283/2014 z dne 26. 5. 2016 o načinu tehtanja, katera od sankcij je milejša, s čimer pa ne more uspeti, saj v citirani zadevi sodišče pri izreku kazenske sankcije ni kršilo kazenskega zakona kot v obravnavanem primeru.

12.Glede na ugotovljeno kršitev Vrhovno sodišče ostalih v zahtevi zatrjevanih kršitev ni presojalo.

C.

13.Glede na ugotovljeno kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP je Vrhovno sodišče poseglo v izrek pravnomočne sodbe tako, da se pogojno določena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije ne izreče.

14.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

1V. Verdel Kokol v M. Šepec, Kazenski zakonik (KZ-1) s komentarjem, Splošni del, GV Založba, Ljubljana, 2021, str. 807.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 58, 58/1, 58/3, 58/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.