Jedro

Predmet presoje je v tem sporu lahko le vprašanje, ali so na strani tožnika bili podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZPIZ-2, da je opravičeno prišlo do izgube pravic iz invalidskega zavarovanja. Zakon za izgubo pravice iz invalidskega zavarovanja zahteva več kot ugotovitev, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku. Določa, da pride do takšne posledice (tj. izgube pravic) v primeru, če zavarovanec iz neopravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ... z dne 20. 12. 2023 in 11. 9. 2023 ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Odločilo je, da toženec krije stroške postopka v celoti.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je obseg sodne presoje določen z izpodbijanima odločbama. Sodišče bi moralo odločati o tem, ali ima tožnik, kljub nezaključeni poklicni rehabilitaciji, še nadalje pravice iz invalidskega zavarovanja in ne o podaljšanju roka za poklicno rehabilitacijo. Pogoji za odpravo odločb in vrnitev v ponovno upravno odločanje po prvi alineji prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 niso podani. Vprašanje, ali je tožnik med trajanjem poklicne rehabilitacije postal začasno nezmožen za delo in je taka nezmožnost neprekinjeno trajala daljši čas, bi lahko bilo bistveno v sporu, v katerem bi se izpodbijala odločba toženca z dne 11. 10. 2023, s katero je bila prošnja tožnika za podaljšanje poklicne rehabilitacije zavrnjena, ne more pa biti to vprašanje bistveno v tem socialnem sporu. Bistveno je lahko le vprašanje, ali ima tožnik, kljub temu, da poklicne rehabilitacije ni zaključil v pogodbeno določenem roku, še nadalje pravice iz invalidskega zavarovanja. Sodišče tožnika ni zaslišalo. Tudi sodna izvedenka ni opravila osebnega pregleda tožnika. Sodišče bi moralo, če je že postavilo sodno izvedenko medicinske stroke, z njeno pomočjo, ugotoviti, če je razlog nedokončanja poklicne rehabilitacije opravičljiv in nato, v skladu s tožbenim zahtevkom, kot je bil postavljen v tožbi, samo odločiti o pravicah tožnika. Tožbeni zahtevek, kot je bil modificiran na naroku 15. 1. 2025, ni zadostno opredeljen in je prepozen. Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je izpodbijani odločbi odpravilo z napotkom tožencu, da naj odloči o podaljšanju roka. Takšen napotek, glede na obseg odločanja v tem socialnem sporu, je napačen. Napačen je tudi zato, ker iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da podaljšanje roka, brez ustrezne klinične in psihiatrične rehabilitacije, ne bo pripomoglo pri končanju šolanja oziroma poklicne rehabilitacije. Način izvajanja poklicne rehabilitacije je bil določen s pogodbo. Izpolnitev obveznosti v roku je bila bistvena sestavina pogodbe in se je pogodba štela za razdrto, ker obveznosti do roka niso bile izpolnjene. O tem, da se rok ne podaljša, je toženec odločil z odločbo prvostopenjskega organa, zoper katero ni bila vložena pritožba in se v tem sporu ne izpodbija. Sklepanje aneksa k pogodbi, ki je bila razdrta, ni mogoče. Sodna izvedenka ne izključuje, da bi tožnik lahko nadaljeval šolanje, vendar, če bi se za to odločil bi bilo smiselno izpeljati celostno psihiatrično in klinično psihološko diagnostiko, da bi se lažje razumelo, koliko teh naporov zmore. Iz navedb tožnikovega pooblaščenca podanih na naroku 24. 5. 2024, izhaja, da je tožnik psihično zbolel, da je imel psihične težave tudi med poklicno rehabilitacijo in se zaradi psihičnega stanja ni javljal zavodu. Morali so ga preseliti k staršem. Delodajalec ga ni mogel dobiti. Ima obdobja, ko je psihično popolnoma na tleh in obdobja, ko je spet v redu. Tožnik naj bi bil jezen, če bi mu svetovali psihiatrično zdravljenje. Iz pooblaščenčevih navedb, podanih na naroku 15. 1. 2025 izhaja, da s tožnikom nima kontaktov, da je tožnik doma zaprt in ne komunicira z nobenim. Iz njegovih navedb na naroku 9. 4. 2025 še izhaja, da tožnik ne hodi v službo, ne opravlja nobenega dela. Že sedaj je znano, da tožnik psihiatričnega zdravljenja ne želi, in da je neodziven. Na drugi strani pa ni znano, ali tožnik še želi opravljati poklicno rehabilitacijo in jo zaključiti, ali bo začeta psihiatrična in klinična diagnostika ter njeno trajanje. Toženec roka za podaljšanje poklicne rehabilitacije ne bi mogel podaljšati "za nedoločen čas". Takšno podaljšanje roka ne bi bilo v skladu z namenom poklicne rehabilitacije in ne v korist tožniku. Glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje ni mogoče odločati o podaljšanju roka za poklicno rehabilitacijo. Toženec glede izpodbijane sodbe v delu napotka uporabe 183. člena ZPIZ-2 dodaja, da je sodišče prekoračilo svoje pristojnosti, ko daje napotke v zadevah, ki niso predmet sodne presoje, pri čemer pozablja, da odločba izdana po 183. členu ZPIZ‑2 ne učinkuje za nazaj, ampak le za naprej.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene navedbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 20. 12. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 11. 9. 2023, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi odločbe toženca z dne 8. 7. 2019. Iz obrazložitve dokončne odločbe izhaja, da tožnik do izteka veljavnosti pogodbe ni uspešno zaključil vseh obveznosti iz naslova poklicne rehabilitacije in je bila njegova prošnja za podaljšanje poklicne rehabilitacije z odločbo toženca z dne 11. 10. 2023 zavrnjena.

7.Tožniku je bila z odločbo toženca z dne 8. 7. 2019, kot invalidu II. kategorije invalidnosti, zaradi posledic poškodbe zunaj dela, priznana pravica do poklicne rehabilitacije zaradi usposobitve za drug poklic ali delo ''tehnik računalništva'', ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 12. 6. 2019 dalje. Način izvajanja poklicne rehabilitacije je bil določen s Pogodbo o poklicni rehabilitaciji z dne 5. 11. 2019, ki so jo sklenili tožnik, toženec ter delodajalec tožnika. S pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo izvajalec usposabljanja po programu tehnik računalništva šola A. d. o. o. Do roka določnega v pogodbi, tj. do 31. 8. 2023, tožnik ni opravil vseh izpitov in mature. V pogodbi je bila izpolnitev obveznosti v dogovorjenem roku opredeljena kot bistvena sestavina te pogodbe in določeno, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v roku.

8.Poklicna rehabilitacija je ena izmed pravic iz invalidskega zavarovanja in predstavlja celostni proces v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo (70. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2). Zavarovancu pripada za čas poklicne rehabilitacije, tj. v obdobju od dokončnosti odločbe o priznani pravici do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije, denarno nadomestilo (prvi odstavek 80. člena ZPIZ-2). Če zavarovanec v določenem roku ne konča poklicne rehabilitacije iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, izgubi pravico do nadomestila in ne more pridobiti drugih pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi iste invalidnosti (četrti in peti odstavek 80. člena ZPIZ-2).

9.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku izpodbijani odločbi toženca, s katerima je bilo odločeno, da tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja, odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Izhajalo je iz stališča, da je v sporu potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je tožnik med trajanjem poklicne rehabilitacije postal začasno nezmožen za delo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in je taka nezmožnost neprekinjeno trajala daljši čas, zaradi česar bi se lahko trajanje poklicne rehabilitacije ustrezno podaljšalo z aneksom, oziroma ali so obstajali utemeljeni razlogi, da bi toženec tožniku (lahko) določil dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Presodilo je, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku določenem v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, vendar je dokazal, da so za to obstajali opravičeni in utemeljeni razlogi, kar potrjuje izvedensko mnenje sodne izvedenke za psihiatrijo. Zato po oceni sodišča prve stopnje ni pravilno, da toženec tožniku trajanje poklicne rehabilitacije ni podaljšal z aneksom k pogodbi in ni določil dodatnega roka za izpolnitev obveznosti. Zaključilo je, da se lahko v odločbo z dne 11. 10. 2023, s katero je bil zavrnjen predlog za podaljšanje poklicne rehabilitacije in v odločbo z dne 11. 9. 2023, s katero je prenehala pravica do nadomestila, poseže z izrednim pravnim sredstvom, v postopku neprave obnove (183. člen ZPIZ-2).

10.Utemeljen je pritožbeni očitek, da napotek sodišča prve stopnje tožencu, glede na obseg odločanja določen z izpodbijanima odločbama skladno s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ni pravilen. Napačno je namreč navodilo, da naj toženec ponovno odloči o podaljšanju poklicne rehabilitacije in sklene aneks k pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ker to ni predmet izpodbijanih odločb in je z odločbo z dne 11. 10. 2023 o prošnji za podaljšanje roka toženec že odločal. Pritožba zato utemeljeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo odločati o tem, ali ima tožnik, kljub nezaključeni poklicni rehabilitaciji, še nadalje pravice iz invalidskega zavarovanja in ne o podaljšanju roka za poklicno rehabilitacijo. Predmet presoje je v tem sporu lahko le vprašanje, ali so na strani tožnika bili podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZPIZ-2, da je opravičeno prišlo do izgube pravic iz invalidskega zavarovanja. Zakon za izgubo pravice iz invalidskega zavarovanja zahteva več kot ugotovitev, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku. Določa, da pride do takšne posledice (tj. izgube pravic) v primeru, če zavarovanec iz neopravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

11.Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje niti ni skladna z mnenjem sodne izvedenke, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožnik, da podaljšanje roka za poklicno rehabilitacijo, brez predhodno izvedene celostne psihiatrične in klinično psihološke diagnostike z namenom lažjega razumevanja, koliko naporov tožnik dejansko zmore, ne bo prispevalo k končanju šolanja oziroma poklicne rehabilitacije. Ob tem ne gre prezreti navedb tožnikovega pooblaščenca podanih na narokih dne 24. 5. 2024, 15. 1. 2025 in 9. 4. 2025, ki se nanašajo na tožnikovo neodzivnost do delodajalca, zavoda in tudi do pooblaščenca.

12.V posledici zmotne uporabe materialnega prava, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar je terjalo ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je ostal neugotovljen celoten sklop pravno odločilnih dejstev, saj se v postopku pred sodiščem prve stopnje še ni presojalo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb toženca. Sodišče prve stopnje bo moralo preučiti, ali so bili pri tožniku podani opravičeni zdravstveni razlogi, zaradi katerih ni mogel uspešno zaključiti študija oziroma končati poklicne rehabilitacije. Če bi pritožbeno sodišče vsebinsko odločilo o zadevi bi onemogočilo presojo samostojne in sklenjene pravne celote na obeh stopnjah sojenja in bi s tem nesorazmerno poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje je tudi bolj ekonomična in ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak prav nasprotno. Sodišče prve stopnje je namreč že izvedlo obsežen dokazni postopek (med drugim je pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke), ki ga bo moralo ponovno oceniti.

13.V novem sojenju bo torej moralo sodišče prve stopnje oceniti vse do sedaj izvedene dokaze ter, če bo presodilo, da je to potrebno, dopolniti dokazni postopek. Odgovoriti bo moralo na ključno vprašanje, ali so obstajali opravičljivi zdravstveni razlogi, zaradi katerih tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku določenem s pogodbo in nato odločiti o pravicah tožnika.

14.Ker je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo, in zadevo vrnilo v novo sojenje, je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Kar lahko vpliva tudi na morebitno kasnejšo povrnitev stroškov nastalih v zvezi s poklicno rehabilitacijo.