15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vsi iz Ž., na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 144/2002 z dne 24. 10. 2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 58/2001 z dne 26. 9. 2001 in z delnim sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku št. Nd 30/94 z dne 17. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče reviziji pritožnikov delno ugodilo in sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo v delu, v katerem je bila zavrnjena zahteva za vrnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v naravi iz razloga po 4. točki 19. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen). V tem delu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi zahteve za vrnitev zazidanih stavbnih zemljišč v naravi, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo. Pritrdilo je namreč stališču nižjih sodišč, po katerem se stavbnih zemljišč, ki so bila pozidana po podržavljenju, praviloma ne vrača v naravi ne glede na to, ali je bil objekt zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali brez njega, ker ta okoliščina po drugem odstavku 32. člena ZDen ni pravno pomembna.

2.Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo sklep Vrhovega sodišča v delu, v katerem je bila revizija zavrnjena. Zatrjujejo kršitev drugega odstavka 14. člena, 22. in 33. člena Ustave.

Menijo, da bi jim morala biti v naravi vrnjena vsa podržavljena zemljišča, ne le tista, na katerih ni nobenega objekta. Ne strinjajo se s stališčem, po katerem v denacionalizacijskem postopku ni pomembno, ali je bil trajen objekt zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali brez njega. Menijo, da zavezanec z vrnitvijo zazidanega zemljišča ne bi bil prikrajšan, ker bi na zemljiščih pridobil stavbno pravico. Poleg tega naj bi bilo v revizijskem sklepu zmotno navedeno, da je del zemljišč ("nad rdečo razmejitveno črto", vrisano na mapni kopiji in ki povezuje točke A-B-C-I-J-K-L-M) zazidan. Na enem delu teh zemljišč (pritožniki so jih na mapni kopiji označili s točkami B-C-I-J-K- W-Q-Y-X) naj namreč objekti ne bi bili trajne narave, ker jih je možno odstraniti brez večjih težav. To naj bi bilo razvidno tudi s 5. strani obrazložitve delnega sklepa sodišča prve stopnje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožniki sicer zatrjujejo kršitev drugega odstavka 14. člena, 22. in 33. člena Ustave, vendar teh kršitev z navedbami, s katerimi utemeljujejo ustavno pritožbo, ne izkažejo. Navedba, da so zatrjevane kršitve pravic izkazane že s tem, da je bil (domnevno) v škodo pritožnikov napačno uporabljen zakon, za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča. Morebitna napačna uporaba zakona s strani sodišč namreč (glede na navedeno v 3. točki obrazložitve) sama po sebi ni predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo. Zatrjevanih kršitev se torej ne da utemeljiti zgolj z navedbami, da je odločitev sodišča sprejeta na podlagi napačnega stališča oziroma da je odločitev drugačna od tiste, s katero bi se pritožniki strinjali.

5.Glede na očitek pritožnikov o zmoti revizijskega sodišča (o tem, da je del zemljišča zazidan) bi Ustavno sodišče sicer lahko preizkušalo, ali ni morda odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno (kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave), vendar trditev pritožnikov, da je iz obrazložitve delnega sklepa sodišča prve stopnje razvidno, "da se na zemljišču severno od rdeče razmejitvene črte nahajajo objekti, ki niso trajne narave", ne drži. Taka ugotovitev sodišča prve stopnje se namreč nanaša na del zemljišč pod "rdečo razmejitveno črto" (in ki jih je izvedenec na mapni kopiji označil s točkami A-B-C-E-F- G), tj. na tisti del zemljišč, za katera je bilo ugotovljeno, da so nezazidana, in o vrnitvi katerih bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati, ker je Vrhovno sodišče v tem delu reviziji pritožnikov ugodilo.

6.Ker z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger