Jedro

Za presojo, ali gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, je potrebno uporabiti čisto procesno teorijo - velja torej: en predlog, en zahtevek, več predlogov, več zahtevkov. Pri zadevni spremembi tožbe tako ne gre za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, pač pa gre za povečanje obstoječega zahtevka. Posledično za odločitev o dopustitvi predmetne spremembe tožbe ni relevantno, ali so podani pogoji iz prvega in drugega odstavka 182. člena ZPP.

Spreminjanje tožbe proti volji toženca je treba preprečiti v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze, kar pa za konkretni primer ni mogoče trditi. Prvotni in spremenjeni zahtevek sta namreč v tesni medsebojni zvezi. Prav tako se dokazni postopek še ni začel in se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla. Tako je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka, da stranki medsebojna razmerja v zvezi z zadevnima pogodbama uredita v eni pravdi, sicer bi bila tožeča stranka prisiljena vložiti še eno tožbo zoper toženo stranko, z novo pravdo pa bi se povzročili novi pravdni stroški.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 14. 2. 2018 dopusti.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe z dne 14. 2. 2018 ne dopusti.

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da spremembo tožbe z dne 14. 2. 2018 dopusti. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi tožeči stranki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka spremenila tožbo tako, da je prvotno vtoževani znesek 3.000,00 EUR zvišala na 68.400,65 EUR (dopolnitev tožbe in povečanje obstoječega zahtevka na red. št. 16 spisa). Takšni spremembi tožbe je tožena stranka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je ni dopustilo.

6. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na napačno stališče sodišča prve stopnje, da naj bi v obravnavanem primeru šlo za objektivno kumulacijo zahtevkov. Za presojo, ali gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, je namreč potrebno uporabiti čisto procesno teorijo - velja torej: en predlog, en zahtevek, več predlogov, več zahtevkov.1 Pri zadevni spremembi tožbe tako ne gre za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, pač pa gre za povečanje obstoječega zahtevka. Posledično za odločitev o dopustitvi predmetne spremembe tožbe ni relevantno, ali so podani pogoji iz 1. in 2. odstavka 182. člena ZPP, kot tudi ni relevantno, v kolikšnem delu tožeča stranka zvišuje svoj zahtevek iz naslova Pogodbe št. 000/2015 z dne 29. 6. 2015 v zvezi z gradbenimi in fasaderskimi deli na objektu Osnovna šola X (priloga A2 spisa) oziroma Pogodbe št. 001/2015 z dne 29. 6. 2015 v zvezi z gradbenimi in fasaderskimi deli na objektu D. (priloga A3 spisa).

7. Tako je v predmetni zadevi potrebno oceniti le, ali je kljub nasprotovanju tožene stranke smotrno, da se zaradi dokončne ureditve razmerij med pravdnima strankama dopusti obravnavanje po spremenjeni tožbi (1. odstavek 185. člena ZPP).2

8. Spreminjanje tožbe proti volji toženca je treba preprečiti v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze, kar pa za konkretni primer ni mogoče trditi. Prvotni in spremenjeni zahtevek sta namreč v tesni medsebojni zvezi - gre za domnevno neplačana gradbena in fasaderska dela iz istega časovnega obdobja po dveh (vsebinsko zelo podobnih) pogodbah med pravdnima strankama. Prav tako se dokazni postopek še ni začel in se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla. Tako je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka3, da stranki medsebojna razmerja v zvezi z zadevnima pogodbama uredita v eni pravdi, sicer bi bila tožeča stranka prisiljena vložiti še eno tožbo zoper toženo stranko, z novo pravdo pa bi se povzročili novi pravdni stroški.

9. Pritožbeno sodišče je po obrazloženem ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe dopustilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Glede na to, da so nastali pritožbeni stroški v zvezi z vmesnim procesnim sklepom, ki se nanaša na spremembo tožbe, bodo pritožbeni stroški delili usodo pravdnih stroškov (uspeha strank v postopku), zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank pridrži za končno odločbo (smiselna uporaba 2. odstavka 165. člena ZPP).

1 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 2. knjiga, stran 167. 2 Z dopustitvijo spremembe tožbe namreč ne bi prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, postopek pa bi se skladno s 1. odstavkom 449. člena v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP dokončal po določbah ZPP o rednem postopku. 3 D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 2. knjiga, stran 205 in naslednje.