Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Peti odstavek 168. člena ZIZ daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik nima listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika. Toženec od občine ne more pribaviti vknjižbenega dovoljenja, saj z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju in tožnik ni izkazal pravnega prehoda premoženja od toženca na občino, kar bi bil pogoj, da bi lahko toženec zahteval izdajo vknjižnega dovoljenja.
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: „Tožena stranka K. V, je dolžna predložiti tožeči stranki P. B, zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo tožeča stranka v zvezi z izvršilnim postopkom pri Okrajnem sodišču v Krškem, opr. št. In 45/98, ki poteka na zastavljeni poslovni lokal, ki je prej imel oznako št. 16, 17, 18 in 19 na tržnici v K, stoječi na parc. št. 198, 217 in 200/4 k.o. S., sedaj pa je vknjižen kot del stavbe 10.E v podvložku št. 1264/11 k.o. S., ki se nahajajo v stavbi z ID 639.ES, vpisani pod vl. št. 124 k.o. S., stoječi na parc. št.198 k.o. S. v., v izmeri 22,95 m2, predložila dokaz o lastninski pravici tožene stranke V. K. in predlagala vknjižbo lastninske pravice na ime tožene stranke V. K., EMŠOxxx, sicer bo to listino nadomestila ta sodba in sicer je dolžan predložiti tožeči stranki izvirnik overjene kupne pogodbe, sklenjene med njim in I. Č. z dne 20.3.1993 ter pri Občini K. pribaviti overjeno vknjižbeno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice pri že navedeni nepremičnini 10.E k.o. S. na svoje ime, sicer bo takšno dovoljenje in pogodbo med podjetjem S. ter I. Č. pooblaščen pribaviti tožnik na stroške tožene stranke, v 15 dneh.
2. Tožnik je dolžan povrniti tožencu pravdne stroške nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.022,50 EUR in pritožbene stroške v znesku 678,20 EUR v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan predložiti tožniku zemljiškoknjižno listino na podlagi katere bo tožeča stranka v zvezi z izvršilnim postopkom pri Okrajnem sodišču v Krškem, opr. št. In 45/98, ki poteka na zastavljeni poslovni lokal, ki je prej imel oznako št. 16, 17, 18 in 19 kot del stavbe 10.E v podvložku št. 1264/11 k.o. S., ki se nahajajo v stavbi z ID 639.ES, vpisani pod vl. št. 124 k.o. S. v, stoječi na parc. št. 198 k.o. S., v izmeri 22,95 m2, predložila dokaz o lastninski pravici tožene stranke V. K. in predlagala vknjižbo lastninske pravice na ime tožene stranke V. K, EMŠOxxx, sicer bo to listino nadomestila ta sodba in sicer je dolžan predložiti tožeči stranki izvirnik overjene kupne pogodbe, sklenjene med njim in I. Č. z dne 20.3.1993 ter pri Občini K., pribaviti overjeno vknjižbeno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice pri že navedeni nepremičnini 10.E k.o. S. na svoje ime, sicer bo takšno dovoljenje in pogodbo med podjetjem S. ter I. Č. pooblaščen pribaviti tožnik na stroške tožene stranke.
V posledici take odločitve je tožencu naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožniku v znesku 1.479,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče odločilo o spremenjenem tožbenem zahtevku, ne da bi sprejelo ustrezen sklep, sicer pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo materialnopravne podlage. Zahtevek tožnika je nesklepčen in neizvršljiv, saj toženec v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik spornih nepremičnin, ampak Občina Krško tako, da ni jasno, kako naj bi toženec, ki z Občino K. ni sklenil nobene pogodbe, izdal tožniku zemljiškoknjižno dovolilo. Pogodba med tožencem in Č. I. z dne 30.3.1993 za vpis v zemljiško knjigo ni primerna. Prav tako ni bila ugotovljena identiteta prostora, ki je predmet zahtevka, to je, da je sporni lokal vpisan v podvložek 1264/11 k.o. S., katerega površina je 22,90 m2, kvadratura, ki jo uveljavlja tožnik (22,95 m2), pa v izvršilnem postopku ni bila ugotovljena. V posledici napačne odločitve pa se toženec pritožuje tudi zoper odločitev o pravdnih stroških.
Pritožba je utemeljena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ) ureja tudi možnost nepremičninske izvršbe v primeru, ko lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, še ni vpisana na dolžnika. V takem primeru mora upnik predložiti listino primerno za vpis lastninske pravice na dolžnika; sodišče opravi tedaj vpis po uradni dolžnosti (tretji in četrti odstavek čl. 168 ZIZ). Peti odstavek daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik te listine nima (peti odstavek čl. 168 ZIZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v času sklenitve kupoprodajnih pogodb v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan GIP P., ki je bil v stečaju ter, da je lastninsko pravico na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 18.2.2009 na spornem lokalu pridobila Občina K.. Njena lastninska pravica je originarna, saj je Občina K. lastninsko pravico pridobila z nakupom iz premoženja stečajnega dolžnika. Toženec od Občine K. ne more pribaviti vknjižbenega dovoljenja, saj z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju in tožnik ni izkazal pravnega prehoda premoženja od toženca na Občine K., kar bi bil pogoj, da bi lahko toženec zahteval izdajo vknjižnega dovoljenja. Zahtevek, kateremu je ugodilo sodišče prve stopnje, je nesklepčen in neizvršljiv, kot pravilno navaja toženec v pritožbi. Toženec nima nikakršne pravne podlage, da bi od Občine K. zahteval overjeno vknjižbeno dovoljenje, saj, kot že omenjeno, z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju. Dopis občine, ki ni niti stranka v tem postopku in njena pripravljenost rešiti spor v primeru plačila davščin, še ne pomeni, da je ta v pravnem razmerju s tožencem, kot pravno zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.
Že iz navedenih razlogov je bilo pritožbi potrebno ugoditi, saj je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna, ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na ostale pritožbene trditve ter sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek (čl. 358 ZPP).
Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnik v tem postopku ni uspel in mora v posledici tega povrniti tožencu njegove pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Le ti so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in znašajo v postopku pred sodiščem prve stopnje 1.022,50 EUR, pritožbeni stroški pa 678,20 EUR. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 165/2 v zvezi s čl. 154 in 155/2 ZPP.