Jedro

Pritožnik niti ne zatrjuje, da naj bi imeli mld. otroci poleg stalnega prebivališča, ki je pri nasprotni udeleženki, še (prijavljeno) začasno prebivališče v drugem kraju (pri njem v S...) in da se da po okoliščinah domnevati, da bodo tam prebivali daljši čas, to je vseh okoliščin, ki so zahtevane za uporabo prvega odstavka 13. člena ZNP-1. Gre za postopek za ureditev razmerja med starši in otroki (glej 93. člen ZNP-1), zato je sodišče prve stopnje po ugovoru nasprotne udeleženke za odločitev o krajevni pristojnosti pravilno uporabilo 11. in 13. člen ZNP-1. Zadnje skupno prebivališče nepravdnih strank in mld. otrok za presojo pristojnosti po navedenih določbah ZNP-1 ni pravno relevantna okoliščina, medtem ko je zavzemanje pritožnika za uporabo 14. člena ZNP-1 zmotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, (1.) da ni krajevno pristojno za odločanje o predlagateljevem predlogu, ki je naslovljen kot ″Predlog za razširitev stikov in predlog za predložitev listin po 228. čl. ZPP″, in (II.) da bo po pravnomočnosti sklepa o krajevni nepristojnosti predlog odstopilo v reševanje krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Sodišče prve stopnje je v predmetni nepravdni zadevi oziroma v postopku za ureditev razmerij med starši in otroki (op. predlagatelj s predlogom zasleduje drugačno ureditev varstva in vzgoje skupnih mld. otrok ter stikov z otroki) ugotovilo, da imajo nasprotna udeleženka in mld. otroci prijavljeno stalno prebivališče na naslovu P..., ter da začasnega prebivališča nimajo prijavljenega, zato je skladno 11., 13. in 18. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter prvim odstavkom 23. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 odločilo kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper predmetni sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se sklep razveljavi in odloči, da je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju. V njej se sklicuje na 13. in 14. člen ZNP-1 in nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da ni krajevno pristojno, ker začasno prebivališče strank ni v Slovenskih Konjicah. Izpostavlja, da mladoletni (mld.) otroci nepravdnih strank bivajo z očetom v S..., kjer prebivajo daljši čas (poleti leta 2019 so bili tam cca. 2 meseca), in da je bilo zadnje skupno prebivališče nepravdnih strank (in mld. otrok) v S... K pritožbi je predložil potrdilo o skupnih prebivališčih nepravdnih strank in mld. otrok.

3. Nasprotna udeleženka v vsebinskem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim izpostavlja, da mld. otroci od 25.5.2017 niso več (stalno in ne začasno) prijavljeni na naslovu predlagatelja, da izvajanje stikov ne konstituira začasnega prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1; 2. in 10. člen zakona), da so mld. otroci s sodno poravnavo z dne 16.4.2017 dodeljeni v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, da stalno prebivajo na naslovu nasprotne udeleženke in da predmetna zadeva ni zakonski spor (14. in 80. člen ZNP-1). K odgovoru je predložila sodno poravnavo in sodbo ter predlagala vpogled v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 941/2017. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba, ki je vložena iz vseh pritožbenih razlogov, je izredno pavšalna in očitno meri le na zmotno uporabo 13. in 14. člena ZNP-1. Pritožnik niti ne zatrjuje, da naj bi imeli mld. otroci poleg stalnega prebivališča, ki je pri nasprotni udeleženki, še (prijavljeno) začasno prebivališče v drugem kraju (pri njem v S...) in da se da po okoliščinah domnevati, da bodo tam prebivali daljši čas, to je vseh okoliščin, ki so zahtevane za uporabo prvega odstavka 13. člena ZNP-1. Le pavšalno govori o nekakšnem neopredeljenem daljšem bivanju pri očetu, kjer naj bi bili mld. otroci poleti leta 2019 cca. 2 meseca (op. predlog je vložil 9.4.2020), pri čemer nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo dodaja, da gre le za izvajanje stikov. Predmetno (tudi upoštevaje s strani nasprotne udeleženke izpostavljene določbe ZPPreb-1) ne zadošča za uporabo prvega odstavka 13. člena ZNP-1. 6. Gre za postopek za ureditev razmerja med starši in otroki (glej 93. člen ZNP-1), zato je sodišče prve stopnje po ugovoru nasprotne udeleženke za odločitev o krajevni pristojnosti pravilno uporabilo 11. in 13. člen ZNP-1. Zadnje skupno prebivališče nepravdnih strank in mld. otrok za presojo pristojnosti po navedenih določbah ZNP-1 ni pravno relevantna okoliščina, medtem ko je zavzemanje pritožnika za uporabo 14. člena ZNP-1 zmotno. 14. člen ZNP-1 namreč določa posebno pristojnost v zakonskih sporih, ki so opredeljeni v 80. členu ZNP-1, in predmetni postopek ni zakonski spor.

7. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava (350. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, saj se odloča o pritožbi zoper vmesni (procesni) sklep sodišča prve stopnje.