Jedro

Privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, je potrebna v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo, ne pa tudi v primeru, ko je kot skrbnik za posebni primer postavljen Center za socialno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici A. A., ..., postavilo skrbnika za poseben primer na podlagi 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V točki II je tako za skrbnika postavilo Center za socialno delo X. V točki III in IV pa je opredelilo dolžnosti Centra za socialno delo X, ki je v tem, da zastopa dolžnico v tem izvršilnem postopku in pri tem varuje njene premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Naloga skrbnika za poseben primer pa preneha po zaključenem izvršilnem postopku.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo Center za socialno delo X in navaja, da oporeka odločitvi sodišča, ki je poseglo v pristojnost Centra za socialno delo v skladu s 185. členom ZZZDR. Po tej določbi lahko CSD sam odloči, da bo prevzel naloge skrbništva in ne bo postavil drugega skrbnika. Sodišče se sklicuje na določbo 212. člena ZZZDR, ki določa, da sme skrbnika za poseben primer postaviti tudi organ, pred katerim teče postopek ob pogojih, ki jih določa ta zakon. ZZZDR v 212. členu res omogoča, da lahko skrbnika za poseben primer postavi tudi organ, pred katerim teče postopek, ki pa mora o tem takoj obvestiti CSD. Vendar mora po določbi 180. člena ZZZDR skrbnik privoliti v to, da bo skrbnik. Omenjene pravne podlage tako ne dajejo možnosti drugim organom, pred katerim teče postopek, da odločajo, da bo CSD sam prevzel posamezne naloge skrbnika. CSD X pa je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal sodišču, da dolžnici zaradi varovanja njenih pravic in koristi postavi skrbnika za poseben primer, ker gre za nalogo, ki je zahtevna in zahteva posebna znanja ter spretnosti, ki presegajo laično znanje skrbnika za poseben primer, ki je bil postavljen s strani Centra za socialno delo. Pri vsaki postavitvi skrbnika za posebni primer je tako potrebno izhajati iz namena instituta, ki je v varovanju pravice in koristi posameznika, kateremu se postavlja skrbnik za poseben primer. V predmetnem postopku se sprašuje, kaj je dolžnici dejansko v korist in se vzbuja dvom, da je tu dejanski namen uporabe tega instituta v nevarovanju pravic in koristi dolžnice, temveč zaščiti interesov pobudnika izvršilnega postopka. CSD pa zaradi pomanjkanja specifičnega pravnega znanja v tem postopku ne bo mogel ustrezno varovati dolžničine premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Zato predlaga, da se za skrbnika postavi osebo z ustreznim pravnim znanjem. Po določbi 180. člena ZZZDR zato ne dajejo privolitve v skrbniško funkcijo.

3. Upniki niso podali odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Iz predmetnega postopka izhaja, da je Center za socialno delo X z odločbo št. ... z dne 31. 5. 2010 dolžnici A. A. postavil skrbnika za poseben primer, in sicer B. A., ... S to odločbo je bila naloga skrbnika za poseben primer v tem, da dolžnico zastopa v postopku namestitve v institucionalno varstvo v Dom Y, ter da uredi trajnik za plačilo institucionalnega varstva in o tem poroča CSD X. A. A. kot dolžnica v tem postopku tako ni bila zmožna samostojno opravljati procesnih dejanj pred sodiščem prve stopnje, zato je sodišče pozvalo CSD X, da na podlagi drugega odstavka 81. člena ZPP postavi dolžnici skrbnika za poseben primer. CSD X pa je sodišče z dopisom z dne 15. 3. 2017 obvestil, da gre v konkretnem primeru za zahtevno nalogo, ki zahteva posebna znanja in spretnosti, katere presegajo laično znanje postavljenega skrbnika za poseben primer, hkrati pa je podal predlog sodišču prve stopnje, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer.

7. V konkretnem primeru je tako po predlogu CSD X sodišče prve stopnje po določbi 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) postavilo dolžnici skrbnika za posebne primer, in sicer Center za socialno delo X. CSD X izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz razloga, ker meni, da bi sodišče moralo upoštevati tudi določbo 180. člena ZZZDR, katera pravi, da se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Ker CSD X ni dal privolitve, meni, da je sklep nepravilen. Takšno pravno razlogovanje pa je napačno.

8. Po drugem odstavku 178. člena ZZZDR je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna, po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Omenjene določbe jasno določajo, da je privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za poseben primer, veljajo le v primeru, ko skrbnika za poseben primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Le v tem primeru je tako potrebna privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za poseben primer. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje lahko za skrbnika za posebne primer postavilo CSD X le z njegovo privolitvijo.

9. V konkretnem primeru je sodišče postavilo skrbnika za poseben primer - CSD X na podlagi določbe 212. člena ZZZDR, ker je ugotovilo, da je potrebno dolžnici kot pravdno nesposobni osebi postaviti skrbnika. CSD X je sicer dolžnici že postavil skrbnika za poseben primer B. A., ..., vendar je obvestil sodišče prve stopnje, da oseba nima potrebnega znanja za zastopanje dolžnice v tem izvršilnem postopku in je zato podal predlog sodišču prve stopnje, da ji sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer. Sodišče prve stopnje je tako po določbi 212. člena ZZZDR postavilo kot skrbnika za poseben primer Center za socialno delo X, ki ima v tem postopku kot zakoniti zastopnik enak položaj, kot bi ga imela stranka tako glede opravljanja procesnih dejanj, kot tudi glede drugih procesnih položajev. Glede zatrjevanih navedb v pritožbi, da CSD X ne razpolaga s potrebnim pravnim znanjem za zastopanje dolžnice v tem postopku, pritožbeno sodišče opozarja, da je CSD X povsem v enakem položaju kot vsaka druga stranka, ki lahko v primeru, če meni, da ustreznega znanja nima, si zagotovi strokovno pomoč. CSD X se zato nalogi, katero mu je zaupalo in postavilo sodišče, ne more upreti1. 10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj sklep VSL II Cp 2032/2012 z dne 19. 9. 2012.