Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnice, ki se nanaša na plakat , ki je bil objavljen v hipermarketu Mercator v Domžalah. Pritožnica meni, da predmetno oglaševanje krši določila 2. člena Slovenskega oglaševalskega kodeks (SOK). Vlagateljica je pritožbo širše utemeljila, kot sledi.

Pritožba se nanaša na nalepko / plakat /, prilepljeno na delikatesno vitrino v poslovalnici / hipermarket Mercator v Domžalah /. Na podlagi predmetnega oglaševanja / komunikacije / je moč sklepati, da so v Mercatorju odslej naprodaj oz. v akciji tudi njihove sodelavke. Zato je predmetno oglaševanje nedostojno, neokusno, žaljivo oz. podcenjujoče, namiguje pa tudi na prodajo spolnih storitev oz. žensk (morda kot Mercatorjevo novo delikateso?) Komunikacija je vprašljiva tudi z vidika resničnosti "akcije" in prepoznavnosti "izdelka" - gre morda zgolj za "izvirno" čestitko sodelavki za njen 40. rojstni dan?! Tudi če je temu tako, to ne opravičuje neprimernosti takega oglaševanja / komunikacije / na prodajnem mestu.

Družba Mercator v svojem odgovoru pritožbo v celoti zavrača kot neutemeljeno z obrazložitvijo, kot sledi.

Družba Mercator ni naročnik plakata, ki ej predmet pritožbe, zato se v skladu z določili SOK ne more šteti za oglaševalca. V konkretnem primeru tudi ne gre za oglaševanje izdelkov ali storitev, zato se predmetni plakat v skladu z določili SOK ne more šteti za oglas, saj ne gre za komunikacijo, ki bi obveščala o obstoju, lastnostih, namenu, prednostih ali vrstah izdelka. Tudi v primeru, da bi šlo za oglaševanje, pa menimo, da plakat v nobenem elementu ne krši načel / pravil o dostojnosti, kot jih opredeljuje SOK v svojem 2. členu. Še zlasti ne žali nikogar zaradi kateregakoli kriterija razlikovanja, ne prikazuje ženske na žaljiv ali podcenjujoč način, prav tako tudi ni neokusen. Plakat je umetniško delo / čestitka /,ki so ga zaposleni v Hipermarketu Domžale pripravili za svojo sodelavko ob njenem 40. rojstnem dnevu. Plakat / čestitka / je bil s strani zaposlenih izdelan in umeščen v prodajne prostore, ki so namenjeni kupcem, dobronamerno, jih je Mercator, d.d. ustrezno opozoril, da do takšnih napačnih razumevanj s strani kupcev v poslovalnici, ne bi več prišlo.

IZ UVODNIH POGLAVIJ

OPREDELITEV POJMOV

Oglaševanje po tem kodeksu je vsaka oblika komunikacije, ki je opredeljena v poglavju  »Kaj je predmet presoje«. Oglas po tem kodeksu je vsako  oglasno sporočilo, ki obvešča o obstoju, lastnostih, namenu, prednostih in vrstah izdelka, zajeto v katerem koli sredstvu oglaševanja in objavljeno po naročilu v katerem koli mediju. Ciljne javnosti po tem kodeksu so javnosti, ki jim je določeno oglaševanje predvsem namenjeno.

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 16. decembra 2015 in odločilo:

Postopek presoje se prekine, predmet pritožbe ni predmet presoje po določilih Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru družbe Mercator ter ogleda komunikacije, ki je bila predmet pritožbe, ugotavlja, da ne gre za oglas, oglaševanje ali drugo obliko tržnih komunikacij v smislu določil SOK. Predmetni plakat nima naročnika, ni objavljen za plačilo oziroma drugo obliko nadomestila, predvsem pa tudi ne obvešča o obstoju, lastnostih, namenu, prednostih in vrstah izdelka (ali storitve). Zato ne more biti predmet presoje skladnosti z določili 2. ali kateregakoli drugega člena SOK.

Oglaševalsko razsodišče

Roman Berčon, predsednik

Članica Oglaševalskega razsodišča Andreja Zadnik Andoljšek pri odločanju o primeru po načelu samo - izključitve ni sodelovala.