Jedro

Pri ugotavljanju povečane vrednosti nepremičnin (2. odst. 25. čl. ZDen) in preverbi odškodnine, dane ob podržavljenju (1. odst. 72. čl. ZDen) gre za dva neodvisna temelja, ki ju ni mogoče obravnavati na način, kot to zatrjuje tožeča stranka, saj za to v ZDen ni podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 2278/2002-14 z dne 7.5.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 15.10.2002, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke in pritožbo stranke z interesom F.G. zoper odločbo Upravne enote D. z dne 22.10.2001, s katero je prvostopni organ v korist K.G. kot upravičenca vzpostavil lastninsko pravico na parcelah št. 1883 in 1884 k.o. M. (1. in 2. točka izreka), odločil, da je zavezanec za vrnitev nepremičnin v last Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (3. točka izreka), da je vrednost premoženja ob podržavljanju znašala 25.455,17 DEM, v času vračanja pa 32.397,50 DEM (4. točka izreka), da je vlagatelj F.G. dolžan v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji vrniti Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS znesek 3.915,60 USD, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila (5. točka izreka), da se zavrne zahteva za vrnitev parcel v posest (6. točka izreka), da se za skrbnika za posebne primere določi F.G. (7. točka izreka), da je pravnomočna odločba podlaga za vpis v zemljiško knjigo (8. točka izreka) in da stroški postopka niso zaznamovani (9. točka izreka). V obrazložitvi odločbe tožena stranka kot neutemeljen zavrača ugovor tožeče stranke, da naj bi prvostopni organ odločil v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ker bi moral skupaj upoštevati povečano vrednost vrnjene nepremičnine (27,7%) in ob podržavljenju dano odškodnino (33,43%) in to skupno vsoto (61,13%) upoštevati pri vračanju premoženja. Pravilna je tudi odločitev prvostopnega organa, da za vračanje parcel ne obstajajo ovire iz 1. točke 19. člena ZDen.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da je tožena stranka odločila pravilno. V zvezi s tožbenimi navedbami pa navaja, da je prvostopni upravni organ pravilno ugotavljal vrednost nepremičnin ob podržavljenju in ob vračanju. Povečanje vrednosti nepremičnin zaradi izvedbe melioracijskih jarkov in drugih skupnih naprav je tožeča stranka zatrjevala prvič šele v pritožbi, celo ne, da bi to opravičila, ni pa predložila ali predlagala nobenih dokazov, čeprav je glede na postopkovna pravila na njej trditveno in dokazno breme. Na navedeni dejanski podlagi je torej v postopku pravilno ugotovljeno, da gre pri vrnjenih nepremičninah za 27,7% povečano vrednost, kar glede na 4. odstavek 25. člena ZDen pomeni, da se vrednost nepremičnin ni bistveno povečala ter se nepremičnine vrnejo v skladu s 1. odstavkom 25. člena brez poračunavanja razlike v vrednosti. V smislu 5. odstavka 25. člena ZDen pa je upravni organ tudi preizkusil večvrednost vrnjenih nepremičnin in ugotovil, da ta ne presega 1/2 prvoobjavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije iz leta 1992. Pravilno je samostojno in neodvisno od bistvenega povečanja vrednost nepremičnine organ prve stopnje ugotavljal, ali dana odškodnina ob podržavljenju presega 30% vrednosti podržavljene nepremičnine (1. odstavek 72. člena ZDen). Glede na izračun (33,43%) je pravilno obvezal denacionalizacijskega upravičenca za vračilo ob podržavljenju danega zneska. Neutemeljena je zato tožbena trditev, da je denacionalizacijski upravičenec s postopkom denacionalizacije, v nasprotju z določbami ZDen obogaten, saj gre pri ugotavljanju večvrednosti vrnjene nepremičnine in pri preverbi odškodnine, dane ob podržavnjenju, za dva neodvisna temelja, kot sta bila v postopku pravilno ugotovljena in je o njiju bilo tudi pravilno odločeno.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz razlogov kršitve določb ZDen.

Strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da gre za dva neodvisna temelja, in sicer v enem delu za povečano vrednost, v drugem delu pa plačilo odškodnine, vendar pa bi morali organi, kakor tudi sodišče upoštevati to izhodišče kumulativno in ne vsakega za sebe. Tako se torej izkaže, da gre dejansko za obogatitev upravičenca, saj bi na takšen način v prvi vrsti prejel večvredno nepremičnino, kar pa je v nasprotju s temeljnimi določbami ZDen.

Glede na to so kršene določbe ZDen, predvsem pa temeljno načelo ZDen, ki zasleduje popravo krivic upravičencem, kar pa se v tem primeru ne zgodi, saj bo upravičenec dejansko obogaten za povečano vrednost, ki jo je stranka z interesom spričo svojih dolgoletnih vlaganj v zemljišče dosegla.

Tožena stranka, zastopnik javnega interesa, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in stranka z interesom F.G. na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu podatkov v upravnih spisih je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pri presoji zakonitosti odločbe tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in na ugovore pravilno odgovorilo. Po 4. odstavku 25. člena ZDen se za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine šteje povečanje vrednosti nad 30 odstotkov vrednosti nepremičnine. Ker se je v tem primeru vrednost vrnjenih nepremičnin povečala za 27,7%, kar je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, ne gre za bistveno povečanje njihove vrednosti po 2. odstavku 25. člena ZDen in so bile zato nepremičnine upravičencu pravilno vrnjene brez poračunavanja razlike v vrednosti (1. odstavek 25. člena ZDen).

Neutemeljena je tožbena trditev, ki jo tožeča stranka ponavlja tudi v pritožbi, da bo upravičenec obogaten za povečano vrednost zemljišča zato, ker bi se morala pri ugotavljanju povečane vrednosti upoštevati skupaj povečana vrednost nepremičnine (27,7%) in ob podržavljenju dana odškodnina (33,43%) in ta skupna vsota (61,13%) upoštevati pri vračanju premoženja. Že sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da gre pri ugotavljanju povečane vrednosti vrnjene nepremičnine in preverbi odškodnine, dane ob podržavljenju (1. odstavek 72. člena ZDen), za dva neodvisna temelja, ki ju ni mogoče obravnavati na način, kot to zatrjuje tožeča stranka, saj za to v ZDen ni podlage.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.