Jedro

Ker je predlagatelj že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti, njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno.

Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben, je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD odpravilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. tč. spremeni tako, da se ugovoru predlagatelja ugodi in se sklep z dne 9. 3. 2021 spremeni tako, da se prisotnost otrokove babice in strokovnega delavca CSD na stiku med očetom in hčerjo ukine.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. tč. potrdi.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj in prva nasprotna udeleženka sta razvezana zakonca. Predlagatelj je vložil tožbo za ugotovitev očetovstva druge nasprotne udeleženke, rojene 26. 1. 2020, ki pa dejansko med roditeljema ni sporno. Med udeležencema je spor o vzgoji in varstvu, stikih in preživljanju njune mladoletne hčere.

2. Sodišče prve stopnje je 13. 1. 2021 izdalo začasno odredbo o stikih očeta in mld. hčerke, in sicer enkrat na teden v trajanju do ene ure pri CSD pod nadzorom njihovega strokovnega delavca. S sklepom 9. 3. 2021 je po uradni dolžnosti poseglo v to odločitev tako, da je določilo, da je na stikih pri CSD tudi otrokova babica A. A., materina mati.

3. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo predlog predlagatelja z dne 25. 1. 2021 za izdajo začasne odredbe, s katero je želel nadomestitev materinega soglasja za vpogled v hčerino zdravstveno dokumentacijo (I.), zavrnilo pa je tudi njegov ugovor zoper začasno odredbo z dne 9. 3. 2021 (II.). Zavrglo je njegov predlog, da se ugotovi, da je biološki oče druge nasprotne udeleženke (III.), ker to ni več sporno in je predlagatelj tudi že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v uradne evidence (rojstno matično knjigo).

4. Zoper I. in II. tč. sklepa se predlagatelj pritožuje, predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev ter opredeljuje stroške. Opozarja, da je pritožbeno sodišče v prejšnjem pritožbenem postopku prvostopenjskemu sodišču zadevo vrnilo z napotkom, da naj verjetno ugotovi, ali držijo očetovi očitki o materinem preprečevanju vpogleda v zdravstvene podatke za mld. hčer, nato pa ponovno odloči o njegovem predlogu. Navaja, da je predlagal, da predlagano začasno odredbo izvrši otrokov pediater, ki ravna po navodilih matere, kar je bilo dejstvo že prej, ko očetovstvo formalno še ni bilo vpisano, ker dejansko ni bilo sporno. Pediater je povedal, da čaka tožbo, kar pomeni, da se ne bo uklonil informacijskemu pooblaščencu ali zdravniški zbornici. Sodišču pritožnik očita, da sploh ni ugotavljalo resničnosti njegovih očitkov.

Glede izvajanja stikov na CSD ob prisotnosti babice predlagatelj navaja, da se sklicuje na svoje ugovorne navedbe. Navaja, da CSD že nekaj mesecev opozarja, da sedanji režim stikov ni ustrezen. Pritožnik opozarja na mnenje z dne 28. 6. 2021, ki ga je sodišče moralo prejeti pred izpodbijano odločitvijo, da ni nobene potrebe po stikih pod nadzorom, da predlagatelj ne potrebuje pomoči delavcev CSD pri vzpostavljanju stika, da je pozoren, nežen in da prepozna otrokove potrebe ter da nadaljevanje stikov pod nadzorom ni v korist otroka.

5. Na pritožbo sta nasprotni udeleženki odgovorili, predlagata njeno zavrnitev in opredeljujeta pritožbene stroške.

6. Pritožba je delno utemeljena.

_Glede vpogleda v zdravstvene podatke_

7. Sodišče prve stopnje ima prav, ko zapiše, da ima predlagatelj kot oče pravico do vpogleda v zdravstvene podatke hčerke. To pravico ima kot roditelj v enaki meri kot mati. Ker je predlagatelj tudi že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti; njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno, in je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je tako njegovo zahtevo zavrnilo. Napotki tega pritožbenega sodišča v prejšnjem pritožbenem postopku, da naj sodišče prve stopnje verjetno ugotovi, ali držijo očetovi očitki o materinem preprečevanju vpogleda v zdravstvene podatke za mld. hčer, nato pa ponovno odloči o njegovem predlogu, so se nanašali na situacijo, ko predlagatelj še ni bil vpisan kot oče, in se kot tak nasproti tretjim osebam ni mogel izkazovati, sedaj pa so ti očitki postali brezpredmetni. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ni več stvar tega spora med roditeljema, če nekdo tretji - npr. otrokov pediater - krši pravice roditelju. Nobene podlage namreč ni, po kateri bi mati odgovarjala za kakršnokoli ravnanje tretje osebe (pediatra). Oče mora torej varstvo svojih pravic doseči zoper to osebno neposredno, v postopku, kjer bo ta oseba stranka. Zato v tem roditeljskem sporu ni bilo treba ugotavljati dejstev, ki se tičejo domnevnega protipravnega ravnanja osebe, ki ni udeleženec tega postopka.

_Glede stikov_

8. Pritožbeno sodišče je že v prvem pritožbenem postopku (sklep z dne 7. maja 2021) pojasnilo, da načeloma pravica do stikov otroka z obema roditeljema, torej tudi med otrokom in nerezidenčnim roditeljem, ne sme biti omejena, če za to ni posebnega razloga, ta pa je lahko le ogroženost otroka. Izhodišče je torej, da ima roditelj (oče) stike z otrokom, če le ni nujnih omejevalnih razlogov. Ker je bila mld. hči predlagatelja in prve nasprotne udeleženke stara le nekaj več kot leto ter do tedaj stikov z očetom ni imela, je sodišče te stike določilo le v trajanju do ene ure pri pristojnem centru za socialno delo. Sodišče je torej upoštevalo posebnost obravnavane situacije in začasno določilo le zelo omejene stike. Z ničemer ni bilo verjetno izkazano, da bi bili stiki za otroka kakorkoli ogrožujoči. Nadalje je pritožbeno sodišče že tedaj poudarilo ugotovitve sodišča prve stopnje, oprte na poročila CSD, da je oče na stikih ljubeč, nežen in pozoren, nastopa pomirjujoče, zazna nerazpoloženost in vznemirjenost otroka in tudi samoiniciativno predlaga končanje stika. Že samo to ne kaže na nobeno potrebo po navzočnosti tretje osebe na stikih, ki so potekali v prisotnosti strokovne osebe CSD.

9. Oče pa v pritožbi utemeljeno opozarja tudi na zadnje poročilo in mnenje CSD z dne 28. 6. 2021, da ne potrebuje pomoči strokovnih delavcev pri vzpostavljanju stika s hčerjo, da nadaljnji stiki pod nadzorom ne bi bili v korist udeležencem in da nadzor CSD ni potreben. Svetovan je kontinuiran nenadzorovan stik. Ob takem mnenju CSD, ki je strokovna institucija in kompetentno svetuje sodišču, podobno kot izvedenec, ki ga je imelo sodišče v ugovornem postopku že pred očmi, ni bilo nobenega razloga za določitev tretje osebe na nadzorovanih stikih, saj tudi ni bilo več nobenega razloga za nadzorovani stik _per se_. Ob tem pritožbeno sodišče le še dodatno opozarja, da je od 13. 1. 2021 preteklo devet mesecev, kar je maksimalen čas, ko so lahko stiki nadzorovani po začasni odredbi sodišča (2. odst. 163. čl. Družinskega zakonika). Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben, je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD (in _a fortiori_ tudi prisotnost tretje osebe) odpravilo, kar pomeni, da do drugačne odločitve sodišča prve stopnje stik med očetom in hčerjo kontinuirano poteka, kot je določen 13. 1. 2021, torej ob četrtkih med 14. in 15. uro, s predajo otroka pri CSD in po možnosti oz. potrebi v prostorih CSD.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče predlagateljevi pritožbi delno ugodilo ter izpodbijani sklep v delu glede stikov (II. tč.) ustrezno spremenilo. V delu glede materinega soglasja za vpogled v zdravstveno dokumentacijo pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje v I. točki potrdilo (2. in 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

11. Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 151. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1. Gre za med postopkom nastale stroške, ki bodo delili usodo vseh drugih stroškov postopka.