Jedro

Tretji odstavek 36. člena ZBPP določa, da mora prosilec, ki mu je brezplačna pravna pomoč odobrena na način iz prvega odstavka tega člena takoj ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi BPP dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu. Organ za BPP je izpodbijano odločbo izdal, ker je ugotovil, da tožnik ni sledil pozivu, naj predloži izpolnjen obrazec in potrdila o prejetih dohodkih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in da je dolžan vrniti neupravičeno prejeto BPP v znesku 333,60 EUR. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 491/2010 z dne 9. 11. 2010 dodeljena nujna BPP za sestavo in vložitev revizije v socialnem sporu. Z isto odločbo je organ tožnika pozval, da mora takoj ali v roku osmih dni po odobritvi BPP sodišču predložiti v celoti izpolnjen obrazec „prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“ in potrdilo o prejetih dohodkih za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje. Organ za BPP ugotavlja, da bi tožnik izpolnjen obrazec in zahtevane listine moral predložiti najkasneje do 17. 11. 2010, pa tega ni storil. Zato je odločil o vračilu dodeljenih sredstev v skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi trdi, da očitki toženke ne držijo. Z navedbami v tožbi po vsebini uveljavlja, da gre za nepravilno vročanje na naslov, na katerem ne biva. Navaja, da je izpodbijana odločba protipravna in v nasprotju z mednarodnimi pravili. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi ali odpravi ali spremeni tako, da je upravičen do BPP. Navaja še, da sta zoper sodnika, ki je izdal izpodbijano odločbo, v teku kazenski in odškodninski postopek.

Tožena v odgovoru na tožbo po vsebini navaja enako kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe, meni, da tožnik dejstev in ugotovitev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, ne izpodbija, in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tretji odstavek 36. člena ZBPP določa, da mora prosilec, ki mu je brezplačna pravna pomoč odobrena na način iz prvega odstavka tega člena takoj ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi BPP dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu. Če prosilec ne ravna po navedeni določbi, se na podlagi četrtega odstavka istega člena uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

V obravnavanem primeru je organ za BPP tožnika k predložitvi izpolnjenega obrazca „prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“ in potrdila o prejetih neto dohodkih za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje pozval s 4. točko izreka odločbe z dne 9. 11. 2010, s katero mu je odobril nujno BPP. V 5. točki izreka te odločbe ga je opozoril, da bo sodišče uporabilo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči, če ne bo ravnal po njegovem nalogu. Izpodbijano odločbo je organ izdal, ker je ugotovil, da tožnik ni ravnal v skladu z navedenim pozivom.

Tožnik v tožbi trdi, da očitki toženke ne držijo, ne pojasni pa, kateri očitki naj ne bi držali. Glede na to, da je organ za BPP izpodbijano odločbo izdal, ker je ugotovil, da tožnik ni sledil pozivu, naj predloži izpolnjen obrazec in potrdila o prejetih dohodkih, je tožnikove tožbene navedbe sicer mogoče razumeti kot nasprotovanje tej ugotovitvi, vendar zgolj pavšalna trditev, da ugotovitev organa ni pravilna, tega tožbenega ugovora ne more utemeljiti. Tožnik pa ne izrecno ne po vsebini ne navaja, da bi zahtevane listine sodišču predložil, niti to ne izhaja iz listin v upravnem spisu.

V tožbi zatrjuje le nepravilnosti pri vročanju, ker da je bila vročitev opravljena na naslovu, na katerem ne biva. Vendar tožnik ne trdi, da odločbe, ki je vsebovala poziv, ne bi prejel, oziroma da zaradi nepravilnosti pri vročanju ne bi mogel slediti pozivu. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da naj bi šlo za nepravilno vročanje, pa tožbe ne more utemeljiti.

Na drugačno odločitev ne more vplivati niti tožnikovo pavšalno sklicevanje na Ustavo in mednarodna pravila. Navedbe o teku kazenskega in odškodninskega postopka pa za presojo izpodbijanega akta niso pravno odločilne.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Sodišče tožniku pojasnjuje še, da se na podlagi četrtega dostavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača, kar pomeni, da je tožnik v obravnavani zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu in zato sodišče o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo posebej.