Up-120/95

26.2.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe R.P. na seji senat dne 26.2.1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 857/92 z dne 26.8.1992 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani št. V K 43/92 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

R.P. je dne 30. avgusta 1995 vložil ustavno pritožbo, v kateri navaja, da je bil s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani obsojen na štiri leta in osem mesecev zapora. Meni, da so mu s to sodbo kršene njegove zakonske in ustavne pravice.

Predlaga, da Ustavno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

Na zahtevo za dopolnitev ustavne pritožbe je pritožnik poslal kopijo izpodbijane sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani št. V K 43/92 in kopijo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 857/92 z dne 26.8.1992. V vednost je poslal tudi kopijo sklepa Vrhovnega sodišča št. Ips 37/95 z dne 12.7.1995, s katerim je bila zahteva pritožnika za izredno omilitev kazni zavrnjena.

B.

Na podlagi 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) je dovoljena ustavna pritožba le, če so izčrpana vsa pravna sredstva, redna in izredna. Drugi odstavek tega člena pooblašča Ustavno sodišče, da izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev in sicer le v primeru, če je zatrjevana kršitev očitna in bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Novi Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 63/94 in 70/94, v nadaljevanju: ZKP), ki je začel veljati 1. januarja 1995, v 421. členu daje pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo tudi obsojencu in njegovemu zagovorniku in določa, da jo lahko vložita v roku treh mesecev od dneva, ko je obsojenec prejel pravnomočno sodno odločbo. Vendar je zakonodajalec v prehodnih določbah v 559. členu določil daljši rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodne odločbe, ki so postale pravnomočne pred uveljavitvijo ZKP. V teh primerih lahko obsojenec vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v roku dveh let po uveljavitvi novega ZKP.

Pritožnik je bil obsojen s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani št. V K 43/92 z dne 9.4.1992, ki je postala pravnomočna, ko je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo št. Kp 857/92 z dne 26.8.1992 zavrnilo pritožbo zagovornice pritožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Iz navedenega je torej razvidno, da je bil pritožnik obsojen s sodbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo novega ZKP, in ima zato na podlagi 559. člena ZKP pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku dveh let od uveljavitve ZKP.

Ker pritožnik še ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ki jih dopušča ZKP, v svoji vlogi pa tudi ni uveljavljal razlogov, ki bi opravičevali odločanje o ustavni pritožbi še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, je senat vloženo ustavno pritožbo zavrgel.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan Zupančič