Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali 963. člen Obligacijskega zakonika (OZ).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali 963. člen Obligacijskega zakonika (OZ).

Obrazložitev

1. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, da je dolžan tožeči stranki plačati 9.796,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2014 dalje do plačila ter ji povrniti stroške (pravdnega in predhodnega izvršilnega) postopka. Potrjuje, da je kot voznik povzročil škodo na vozilu, katerega lastnica je leasing hiša, uporabnica pa toženka, ki ga je pooblastila za vožnjo. Sporno pa je, ali je zavarovalnica upravičena od toženca zahtevati povračilo škode, ki jo je izplačala lastniku, in na kateri pravni podlagi. Tudi če bi se 17. člen splošnih pogojev raztezal na nezavarovane osebe, bi bilo treba dokazati toženčev namen preprečiti preverjanje alkoholiziranosti. Element protipravnosti je po splošnih pogojih drug (preprečitev oziroma izmik preizkusu alkoholiziranosti) kot po ZOZP (upravljanje vozila pod vplivom alkohola), za uporabo katerega se zavzema toženec. Če bi sodišče uporabilo ZOZP, bi ugotovilo, da prisotnost alkohola v krvi pri tožencu ni bila preverjena in ugotovljena niti ni toženec preverjanja odklonil, zaradi česar predpostavke njegove odškodninske odgovornosti niso izpolnjene. V vsakem primeru je sodišče kršilo zakon, saj se tudi ob uporabi splošnih pogojev zahteva ugotovitev namena izmakniti se preizkusu alkoholiziranosti. Materialnopravno pravilna je presoja utemeljenosti zahtevka po določbah ZOZP, saj toženec kot voznik ni obenem tudi zavarovanec oziroma sozavarovanec. Zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (II Ips 179/2011, II Ips 165/2013, II DoR 453/2014). Kot absurden ocenjuje zaključek sodišča, da je toženka (zavarovanka) izgubila zavarovalne pravice, te pa so prešle na tožečo stranko. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: - ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen ZOZP ali 963. člen OZ, - ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen (zavestna komponenta) izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec oziroma dejanski voznik o osebi povzročitelja nesreče ne obvesti policije, - ali na podlagi 963. člena OZ na zavarovalnico preidejo vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo, če je zavarovanec zavarovalne pravice izgubil. 2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja. Zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.