Jedro

Gre za takoimenovano naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, torej tako, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi predlaga novo izvršilno sredstvo. V taki situaciji se je v sodni praksi že uveljavilo stališče, da ostane krajevna pristojnost nespremenjena. Stališče temelji na razlagi 35. člena, tretjega odstavka 34. člena in 15. člena ZIZ v povezavi s 17. členom ZPP. Po zadnji navedeni zakonski določbi ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (oziroma predloga za izvršbo) pristojno še naprej tudi v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je na upničin predlog 20.5.1999 pod opr. št. I 99/00363 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžnici naložilo v plačilo zahtevani znesek in dovolilo izvršbo z rubežem dolžničine plače. Kasneje je dovolilo izvršbo tudi z rubežem njenih bančnih računov. Ker izvršba s tema izvršilnima sredstvoma ni bila uspešna, je upnica predlagala izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, s cenitvijo in ugotovitvijo vrednosti nepremičnin in s prodajo dolžničinega solastninskega 1/3 deleža na nepremičnini v vl. št. 274 k.o... Ta zadnji predlog je izvršilno sodišče izločilo iz spisa, vpisalo v nov spis In 2003/0012 in nato 20.1.2003 izdalo sklep, da ni krajevno pristojno in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Velenju, ker je za izvršbo na nepremičnino po 166. členu ZIZ izključno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

Okrajno sodišče v Velenju je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da sprememba okoliščin, na katere se opira pristojnost in do katere pride med postopkom, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

V obravnavani zadevi gre za takoimenovano naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, torej tako, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi predlaga novo izvršilno sredstvo. V taki situaciji se je v sodni praksi že uveljavilo stališče, da ostane krajevna pristojnost nespremenjena. Stališče temelji na razlagi 35. člena, tretjega odstavka 34. člena in 15. člena ZIZ v povezavi s 17. členom ZPP. Po zadnji navedeni zakonski določbi ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (oziroma predloga za izvršbo) pristojno še naprej tudi v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Vrhovno sodišče se s takim stališčem strinja, v konkretni zadevi pa še ugotavlja, da je v času izdaje sklepa o nepristojnosti že veljala novela ZIZ-A (Ur. l. RS, št. 75/02), ki je prinesla tudi spremembo 35. člena, vendar te spremenjene določbe že glede na naravo časa odločanja o krajevni pristojnosti v tej izvršilni zadevi ni mogoče upoštevati. Do enakega rezultata pripelje tudi razlaga prehodne določbe 122. člena ZIZ-A, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končanjo po določbah novega zakona. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka, saj se krajevna pristojnost določi po okoliščinah, ki veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Zato tudi za morebitne kasnejše spremembe zakonskih določb o pristojnosti (in ne samo dejanskih okoliščin v konkretni zadevi) velja, da jih je treba presojati v okviru tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jih torej upoštevati le, če zakon v prehodnih določbah tako določi. Iz navedenih razlogov je pravilno stališče Okrajnega sodišča v Velenju, ki mu je bila zadeva odstopljena, da je v tej izvršilni zadevi krajevno pristojno sodišče, pri katerem je bil vložen predlog za izvršbo, torej Okrajno sodišče v Piranu.