Jedro

Oškodovanec se je pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje, šlo je za zavrnilo sodbo, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker je kazenski postopek tekel po obtožnem predlogu državnega tožilca, bi se oškodovanec lahko pritožil po določbi 4. odst. 267. čl. ZKP samo glede odločbe o stroških kazenskega postopka. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Pritožba oškodovanega T. R. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Radovljici je z izpodbijano sodbo iz razloga po 1. točki 357. čl. ZKP zavrnilo obtožbo zoper obd. E. K., da naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ. Odločilo je še o premoženjskopravnem zahtevku in o stroških kazenskega postopka. Proti navedeni sodbi se je pritožil oškodovanec T. R. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev prvostopenjske sodbe. Višji državni tožilec je predlagal zavrženje pritožbe kot nedovoljene. Pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil oškodovanec T. R. na glavni obravnavi dne 15.3.2000 seznanjen, da se bo glavna obravnava nadaljevala dne 10.5.2000 ob 9.30 uri, kar je oškodovanec potrdil s podpisom na zapisniku. O datumu novega naroka za glavno obravnavo je bila seznanjena tudi njegova pooblaščenka, kar je potrdila s podpisom na zapisniku tudi ona. Oba sta bila tudi seznanjena s posledicami odsotnosti. Oškodovanec je bil torej na zadnjo glavno obravnavo v redu povabljen, nanjo pa ni pristopil niti on, niti ni prišla pooblaščenka. Zato ima oškodovanec pravico izpodbijati sodbo samo glede odločbe o stroških kazenskega postopka po določilu 4. odst. 367. čl. ZKP, njegove pritožbe pa ni mogoče šteti za vlogo iz 2. odst. 61. čl. ZKP, saj torej vrnitev v prejšnje stanje ne pride v poštev. Pritožbene navedbe, da na glavno obravnavo dne 10.5.2000 ni bil v redu povabljen in da ni bil poučen o posledicah, če ne bi prišel na glavno obravnavo, zato niso utemeljene. Tudi oškodovančevo izgovarjanje na pravno nepoučenost niso utemeljene. Oškodovanec ima namreč pooblaščenko, s katero sta bila pravilno povabljena na naslednjo glavno obravnavo. Prav zaradi nepoučenosti je torej oškodovanec pooblastil odvetnico, ki ga je zastopala na sodišču, lahko pa mu je dajala tudi nasvete v zvezi s potekom kazenskega postopka, če oškodovancu kot prava neukemu kakšen del postopka ni bil jasen. Ker se glede na navedeno oškodovanec lahko pritoži zoper izpodbijano sodbo le glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka (čl. 1067/IV ZKP), je zato oškodovančeva pritožba, ker se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nedovoljena in jo je sodišče druge stopnje po čl. 390 ZKP zavrglo kot nedovoljeno.