Jedro

V upoštevno premoženje se ne štejejo poslovni prostori, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti ne glede na višino doseženega dohodka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi, razen v III. točki izreka, ki se delno spremeni tako, da 15. dnevni rok za plačilo takse v znesku 1.235,00 EUR začne teči od prvega dne po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 4. 1. 2021 zavrnilo (I. točka izreka), in zavrnilo tudi predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, za obročno plačilo sodnih taks oziroma za odlog plačila sodnih taks (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna sodno takso v znesku 1.235,00 EUR plačati v roku 15 dni od vročitve (prvostopnega) sklepa na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu (III. točka izreka)

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil tožnik. Iz pritožbenih razlogov smiselno izhaja, da se pritožuje zgolj zoper II. točko izreka, s katerim je prvostopno sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišču prve stopnje očita, da ni ugotovilo resničnega dejanskega stanja v zvezi z njegovim premoženjskim položajem, da ni upoštevalo, da si z nepremičnino na parc. št. 001, ki v naravi predstavlja poslovni prostor, v katerem tožnik opravlja mizarsko dejavnost, ne more zagotoviti prihodkov in da kot prejemnik nizke pokojnine v višini 426,30 EUR ni sposoben plačila sodne takse v višini 1.235,00 EUR. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa tako, da njegovemu predlogu za oprostitev sodnih taks ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje med premoženje tožeče stranke, ki se upošteva pri presoji njenega premoženjskega stanja, zmotno štelo tudi poslovni prostor na naslovu ..., v katerem tožnik opravlja mizarsko dejavnost. Oprlo se je na peto alinejo prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), po katerem se v upoštevno premoženje ne štejejo poslovni prostori in poslovne stavbe, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti mesečno dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače. Ugotovilo je namreč, da dohodek tožnika iz dejavnosti mesečno ne dosega navedenega praga in da se zato navedena nepremičnina v ocenjeni vrednosti 90.584,00 upošteva pri oceni tožnikovega premoženja. Navedeni zaključek prvostopnega sodišča je napačen. Peta alineja prvega odstavka 18. člena ZUJPS je bila s spremembo ZUJPS-G (Uradni list 75/2017) spremenjena tako, da je bil iz nje črtan del „dokler ta dohodek iz dejavnosti mesečno dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače“. To pomeni, da se v upoštevno premoženje ne štejejo poslovni prostori, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti ne glede na višino doseženega dohodka.

5. Vendar pa je sodišče prve stopnje odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks oprlo tudi in predvsem na podatke iz uradnih evidenc o poslovanju tožnika (A. A., s.p.) v letu 2019. Ugotovilo je, da iz tožnikove bilance stanja izhaja, da je imel tožnik v letu 2019 kratkoročna sredstva v višini 94.244,50 EUR, (ki predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve), poleg tega pa še dolgoročna sredstva v višini 169.838,60 EUR. Zaključilo je, da bi lahko tožnik že glede na obseg kratkoročnih sredstev v višini 94.244,50 EUR po stanju na dan 31. 12. 2019, za katera je smiselno ocenilo, da so razmeroma likvidna, poravnal sodno takso v višini 1.235,00 EUR, in da zato v konkretnem primeru pogoji za oprostitev sodne takse niso izpolnjeni. Teh razlogov oz. zaključkov prvostopnega sodišča pritožnik v pritožbi ni izpodbijal, pritožbeno sodišče pa jih ocenjuje kot smiselne in prepričljive. Okoliščina, da je bil tožnik v drugem postopku oproščen plačila sodne takse, pa na odločitev v tej zadevi nima vpliva. Odločitve o oprostitvah plačila sodnih taks so lahko v posameznih postopkih različne, četudi se nanašajo na istega zavezanca.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, razen v delu III. točke izreka, ker je zaradi pritožbenega postopka dolžniku začel teči nov rok za plačilo takse.