Jedro

Revizija ni dovoljena, saj se izpodbijana sodba nanaša na denarni zahtevek, ki se sestoji iz salda neporavnanih obveznosti v višini 69,65 EUR, preostalo pa so kapitalizirane obresti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi opr. št. II I 202/93 z dne 27.1.1993 razveljavi tudi v prvi točki izreka ter se tožbeni zahtevek zavrne.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in takšno sodbo potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka. V njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi narave odločitve revizijsko sodišče vsebine revizijskih navedb ne bo povzemalo.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Obravnavana zadeva se je začela z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Znesek, za katerega je bila predlagana izvršba, je bil 3.379.083 SIT (sedaj 14.100,66 EUR). Pravna narava takšnega zahtevka se je izkristalizirala šele v kasnejšem teku postopka. Sodno uveljavljan dolg naj bi namreč izviral iz kooperantskega razmerja med pravdnima strankama, tožeča stranka pa se je sklicevala na kartice stanja dolga. Postavljen je bil izvedenec finančne stroke F. N., ki je na podlagi listinskega gradiva (tudi kartic stanja dolga) v spisu podal mnenje, iz katerega izhaja, da je znašal saldo neporavnanih obveznosti tožene stranke do tožeče stranke na dan 31.12.1992 znesek 16.690 SIT (sedaj 69,65 EUR), obresti od neplačanih obveznosti v obdobju od 1.1.1991 do 31.12.1992 pa 2.266.373 SIT (sedaj 9457,44 EUR). Skupni dolžni znesek je torej 2.283.063 SIT (sedaj 9527,05 EUR).

Tožeča stranka se je v pripravljalni vlogi dne 10.9.2001 z izvedenčevimi ugotovitvami strinjala ter tožbeni zahtevek prilagodila temu mnenju. S tožbenim zahtevkom, postavljenim v tej vlogi, zahteva plačilo 2.283.063 SIT (sedaj 9527,05 EUR). To je tudi tožbeni zahtevek, o katerem sta sodili nižji sodišči. Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka Šprvi odstavek 39. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007; ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP)Ć. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Če uveljavlja tožeča stranka v pravdi plačilo glavnice, se obresti, pa čeprav se njihovo plačilo uveljavlja v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo. Ob obstoju glavnega zahtevka za plačilo glavnice ne more dobiti zahtevek za plačilo (pa čeprav kapitaliziranih) obresti narave glavnega zahtevka(1). Tak je tudi obravnavan primer, kjer tožeča stranka z revizijo izpodbija odločitev o zavrnitvi zahtevka, ki se sestoji iz glavničnega dolga v višini 16.690 SIT (sedaj 69,65 EUR) in obrestnega dolga v višini 2.266.373 SIT (sedaj 9457,44 EUR) kapitaliziranih obresti. Za presojo dovoljenosti revizije je relevantna le zavrnilna sodba glede glavničnega dela dolga. Ta pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, ki je 4172,93 EUR. Revizijsko sodišče je zato takšno, nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse. Prim. odločbe VS RS pod naslednjimi opravilnimi številkami.: II Ips 360/2003, II Ips 644/2006, II Ips 601/2006, II Ips 251/2005, II Ips 63/2004, II Ips 400/2005, III Ips 116/2005, III Ips 45/2005 in mnoge druge.