Jedro

Razmerje med izvršiteljem in upnikom ter dolžnikom in upnikom v zvezi s stroški izvršiteljevih dejanj je ločeno. Razmerje med izvršiteljem in upnikom opredeljujejo določila prvega in drugega odstavka 38.c člena ZIZ v zvezi z obračunom plačila za delo in stroške izvršitelja. V tej fazi postopka dolžnik ne sodeluje, zato ga obračun tudi ne more vezati. Upnik lahko zahteva od dolžnika le povrnitev za izvršbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ne avtomatično vseh stroškov, ki izhajajo iz izvršiteljevega obračuna. Sodišče posega v razmerje med izvršiteljem in upnikom le, če vloži upnik zahtevo, da o obračunu odloči sodišče (drugi odstavek 38.c člena ZIZ), pri naložitvi povrnitve stroškov dolžniku v razmerju do upnika pa vedno presoja pravilnost izvršiteljevega obračuna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog za odlog izvršbe (I. točka izreka), zavrnilo upnikov predlog za predložitev seznama premoženja (II. točka izreka) in zavrnilo upnikove zahtevke za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi predlogu za predložitev seznama premoženja in stroškovnim zahtevkom, podrejeno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da dolžnik nima odprtega bančnega računa in ni lastnik vrednostnih papirjev, tudi izvršba na premičnine bi bila neuspešna, saj se dolžnik nahaja v tujini, zato je upnik podal preklic rubeža. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da podan predlog za odlog in preklic rubeža pomenita podlago za zavrnitev predloga za predložitev seznama premoženja. Navaja sodno prakso v zvezi z institutom seznama dolžnikovega premoženja. Ne strinja se tudi z zavrnitvijo priglašenih stroškov izvršitelja in materialnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi upnik ni izpodbijal zavrženja predloga za odlog izvršbe (I. točka izreka), ampak le preostali odločitvi (II. in III. točka izreka). Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje le v pritožbi izpodbijanem delu (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da lahko upnik praviloma predlaga predložitev seznama dolžnikovega premoženja le, če so upnikova dosedanja prizadevanja v izvršbi brezuspešna. Upnik mora namreč verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Prav okoliščina, da je upnik podal predlog za odlog in ni želel, da izvršitelj opravi rubež premičnin, kaže po naravi stvari na začasno pomanjkanje upnikovega interesa za izvršbo. Kljub upnikovemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, kot ta izhaja iz že navedenega določila prvega odstavka 31. člena ZIZ, je upnik svoj predlog za predložitev seznama premoženja utemeljeval zgolj s posplošeno navedbo, da z dosedanjimi izvršilnimi sredstvi ni bilo uspeha, ne da bi pojasnil okoliščine svojega ravnanja glede aktualnega izvršilnega sredstva prodaje premičnin. Navedba, da je dolžnik v tujini, je nedopustna pritožbena novota, saj upnik ni pojasnil, zakaj je ni mogel podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je tudi ta navedba ostala brez dokazne podlage. Glede na obstoječe procesno gradivo, s katerim je razpolagalo sodišče prve stopnje v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa, je zavrnitev predloga utemeljena.

6. Razmerje med izvršiteljem in upnikom ter dolžnikom in upnikom v zvezi s stroški izvršiteljevih dejanj je ločeno. Razmerje med izvršiteljem in upnikom opredeljujejo določila prvega in drugega odstavka 38.c člena ZIZ v zvezi z obračunom plačila za delo in stroške izvršitelja. V tej fazi postopka dolžnik ne sodeluje, zato ga obračun tudi ne more vezati. Upnik lahko zahteva od dolžnika le povrnitev za izvršbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ne avtomatično vseh stroškov, ki izhajajo iz izvršiteljevega obračuna. Sodišče posega v razmerje med izvršiteljem in upnikom le, če vloži upnik zahtevo, da o obračunu odloči sodišče (drugi odstavek 38.c člena ZIZ), pri naložitvi povrnitve stroškov dolžniku v razmerju do upnika pa vedno presoja pravilnost izvršiteljevega obračuna. Upnikovo pritožbeno stališče, da je nasproti dolžniku upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja le zato, ker ti izhajajo iz obračuna, je po pojasnjenem neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je izčrpno in pravilno pojasnilo, zakaj izvršiteljev obračun ni utemeljen, kar sodišče druge stopnje povzema v svojo obrazložitev, teh razlogov sodišča prve stopnje pa upnik niti ni grajal. 7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov, kot so ti opredeljeni v odvetniški tarifi, saj po naravi stvari ne more zastopati sam sebe in si obračunati odvetniške storitve. To velja tudi za priglašeni pavšal materialnih stroškov. Kot stranka je lahko upnik upravičen do dejanskih materialnih stroškov, a le v primeru, da ji konkretizira in izkaže njihov dejanski nastanek, česar pa upnik ni storil. 8. V ostalem je sodišče druge stopnje glede stroškovne odločitve opravilo le še uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal nepravilnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ob neuspehu s pritožbo upnik sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena in 15. členom ZIZ).