Jedro

ZPP v 6. točki 1. odstavka 205. člena določa, da sodišče postopek prekine, če drug zakon tako določa. 23/1. člen ZUst določa, da v primeru, če sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. V tem individualnem delovnem sporu sodišče prve stopnje ni začelo postopek za oceno ustavnosti 246. člena ZUJF, zato niso bili podani vsi pogoji za zakonito prekinitev postopka. Sodišče prve stopnje bi lahko zakonito prekinilo postopek po 6. točki člena 205/1 ZPP v zvezi z 23/1. členom ZUstS le v primeru, če bi obenem v tem individualnem delovnem sporu podalo zahtevo za oceno ustavnosti 246. člena ZUJF.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v tem individualnem delovnem sporu prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi opr. št. U-I-250/12-3. Zoper navedeni sklep se iz pritožbenega razloga kršitve določb postopka pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da 6. točka 1. odstavka 205. člena ZPP omogoča sodišču, da postopek prekine, če drug zakon tako določa. V členu 23/1 Zakona o ustavnem sodišču je določeno, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti (pri odločanju), protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. V konkretnem primeru pa sodišče ni vložilo zahteve za oceno ustavnosti, čeprav je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razbrati, da sodišče ocenjuje, da 246. člen ZUJF ni v skladu z Ustavo RS. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je nadalje razvidno, da je sodišče prve stopnje v zadevi opr. št. I Pd 1236/2012 (torej v drugem individualnem delovnem sporu) dne 28. 9. 2012 vložilo zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega člena ZUJF. Tožena stranka v pritožbi nadalje navaja, da sodišču prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka omenjene določbe ZUJF sploh ne bi bilo potrebno uporabiti glede na tožbena zatrjevanja tožnika, iz katerih izhaja, da tožnik izpodbija prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi tožena stranka ravnala diskriminatorno in mu odpovedala pogodbo o zaposlitvi izključno na podlagi osebne okoliščine, to je njegove starosti. V nadaljevanju pritožbe se tožena stranka opredeljuje do vprašanja ustavnosti določbe 246. člena ZUJF in analizira odločbe Ustavnega sodišča RS, v zvezi s katerimi je presojalo ustavnost 101. člena ZDR/90, 162/2. člena ZJU, 92/11. člena ZObr, obenem pa opozarja tudi na odločbo sodišča Evropskih skupnosti C-411/OS z dne 16. 10. 2007. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah smiselno uveljavljanega pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 6. točko 1. odstavka 205. člena ZPP, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka storilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil postopek v tem individualnem delovnem sporu prekinjen na podlagi 6. točke 1. odstavka 205. člena ZPP, ki določa, da sodišče postopek prekine, če drug zakon tako določa. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno tudi, da je sodišče prve stopnje ta postopek prekinilo upoštevaje 23/1. člen Zakona o Ustavnem sodišču (ZUst; Ur. l. RS, št. 15/94 in nadalj.), ki določa, da v primeru, če sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče v tem individualnem delovnem sporu začelo postopek za oceno ustavnosti 246. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF; Ur. l. RS, št. 40/2012), je potrebno ugotoviti, da niso bili podani vsi pogoji za zakonito prekinitev postopka v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje bi lahko zakonito prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu po 6. točki člena 205/1 ZPP v zvezi z 23/1. členom ZUstS le v primeru, če bi obenem v tem individualnem delovnem sporu podalo zahtevo za oceno ustavnosti 246. člena ZUJF.

Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na vprašanje ustavnosti že omenjenega 246. člena ZUJF ne odgovarja, ker za odločitev o utemeljenosti njene pritožbe niso odločilnega pomena (1. odstavek 366. člena ZPP, 360. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.