Jedro

Odmerjena višina odškodnine v višini 5.000,00 EUR iz razloga, ker tožniku poškodba levega mezinca preprečuje igranje kitare, ki jo je sicer ljubiteljsko igral vsakodnevno in je tožniku predstavljala pomemben del njegovega vsakodnevnega življenja, je ustrezna satisfakcija za pretrpljene in bodoče duševne bolečine tožniku ter hkrati primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu ter odločitvi o stroških postopka, to je v točki II in III izreka, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžjna plačati tožeči stranki 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2013 do plačila, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I. in II. izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 242,80 EUR pravdnih stroškov (točka III. izreka).

2. Zoper to sodbo se v zavrnilnem delu in stroškovni odločitvi (točka II. in III. izreka) pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz pritožbenih razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno spremembo oziroma podrejeno razveljavitev. Izpodbija del, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo 6.000,00 EUR vtoževane odškodnine (nad 9.000,00 do 15.000,00 EUR) iz naslova zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti iz nastalega škodnega dogodka. Sodišče pri višini te odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo izpovedb tožnikove žene in hčere ter prič A.J. in E.J.. Te izpovedbe dokazujejo globoko vlogo, ki jo je igranje kitare imelo v tožnikovem življenju, da se je tožnik zaradi nezmožnosti igranja kitare osebnostno spremenil, pri tem pa doživel globok psihični pretres, ki ga je nezmožen predelati in sprejeti ter se prilagoditi novo nastali situaciji brez igranja tega instrumenta. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikovih življenjskih aktivnosti bi moralo sodišče zato tožniku prisoditi višjo odškodnino. Nadalje graja odločitev o stroških postopka s trditvijo, da bi moralo sodišče prve stopnje pri upoštevanju uspeha pravdnih strank v postopku, upoštevati ne le uspeh glede višine vtoževane odškodnine, temveč tudi uspeh glede samega temelja. Stroškov ne priglaša. 3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikovih življenjskih aktivnosti, nastalih zaradi škodnega dogodka dne 16. 12. 2012 (zaradi ugriza toženčevega psa), za katerega je v celoti odgovoren toženec, plačati še 5.000,00 EUR odškodnine. Sodišče prve stopnje je v pravdni zadevi, ki se je vodila pod opr. št. II P 894/2013 s sodbo dne 15. 7. 2016 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1353/2016 z dne 4. 4. 2017 že odločilo o odškodnini, ki je nastala tožniku v posledici tega škodnega dogodka iz naslova nepremoženjske škode (iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem 4.500,00 EUR, strahu 1.500,00 EUR in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikovih življenjske aktivnosti 4.000,00 EUR, skupaj 10.000,00 EUR), zaradi delne razveljavitve v delu, v katerem je bil tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti zavrnjen (nad dosojenih 4.000,00 EUR do vtoževanih 15.000,00 EUR) za 11.000,00 EUR pa je bilo ponovno odločeno v tej pravdni zadevi, ki jo je sodišče prve stopnje na novo vpisalo in se vodi pod opr. št. II P 396/2017. Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijano sodbo odločilo še o tem delu tožbenega zahtevka in, kot že rečeno, dosodilo tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja njegove življenjske aktivnosti še, poleg dosojenih 4.000,00 EUR dodatno 5.000,00 EU. Skupno je bila tožniku iz naslova te oblike nepremoženjske škode dosojena odškodnina v višini 9.000,00 EUR. Tožnik, ki je s tožbo zahteval iz tega naslova 15.000,00 EUR, v pritožbi vztraja pri odmeri odškodnine v tej višini in se posledično pritožuje zoper zavrnjeni del (6.000,00 EUR) odločitve v izpodbijani sodbi.

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona, prav tako pa je pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku so bila ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva ter v tej posledici v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje, posledično pa sprejeta pravilna materialnopravna odločitev glede višine odmerjene in dosojene odškodnine iz naslova pretrpelih in bodočih duševnih bolečin zaradi tožnikove zmanjšane življenjske aktivnosti.

7. Tožnik je v škodnem dogodku utrpel ugriznino s strani psa na mezincu leve in desne roke ter poškodbo živčno - žilnega snopa na mezinčevi strani leve roke, pri čemer so se rane na desnem mezincu zacelile brez zapletov, na levem mezincu pa je bil poškodovan živčno - žilni snop in ovojnica tetive upogibalke, zato je bilo zdravljenje daljše in zahtevnejše s posledicami opisanimi v točki 9. te obrazložitve.

8. Sodišče je pri odmeri odškodnine iz naslova tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja njegove življenjske aktivnosti upoštevalo mnenja sodnih izvedencev, ki sta bila postavljena v postopku, in sicer tako A.K. dr. med., kot tudi prim. J.F. dr.med., svojo odločitev pa oprlo tudi na listinske dokaze v spisu in izpovedbo tožnika ter prič.

9. Zaradi poškodbe mezinca leve roke, ob ugotovitvi izvedencev, da je levi mezinec stanjšan, v manjši meri pa zmanjšana tudi njegova gibljivost ter se pojavijo ovire, ko mora tožnik levo roko uporabiti pri finih prijemih, je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine že v prvem sojenju (v postopku II P 894/2013) upoštevalo trajno naravo okvare mezinca ter mu v tej posledici dosodilo 4.000,00 EUR1. Zadeva je bila vrnjena v odločanje na prvo stopnjo za razliko med dosojenim in vtoževanim zneskom (11.000,00 EUR) zgolj iz razloga, ker sodišče prve stopnje v odmeri odškodnine ni upoštevalo tudi pravočasno zatrjevanih trditev in dokazov, da se je tožnik z glasbo, to je igranjem kitare, pred nezgodo ukvarjal tudi profesionalno.2

10. V tem (novem) sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo tožnikovo izpovedbo, da se je že od mladih let ukvarjal z igranjem kitare, da je po poškodbi ne more več igrati prav zaradi poškodbe levega mezinca (v levem mezincu nima občutka), ter na podlagi pisnih izjav in izpovedb prič (tožnikove žene in hčere, M.M., D.L. in R.M.) zaključilo, da tožnik trpi duševne bolečine zaradi nezmožnosti igranja kitare, ki mu je pred škodnim dogodkom predstavljala več kot zgolj hobi, predstavljala mu je pomemben del življenjskih aktivnosti ter mu v tej posledici dosodilo dodatnih 5.000,00 EUR odškodnine iz tega naslova.

11. Neutemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje pri odmeri višine odškodnine ni dovolj upoštevalo izpovedb tožnikove žene in hčere ter izjav prič J. in J.. Prav nasprotno, iz točke 14. obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo tožnikovo izpovedbo, ki so jo priče, predvsem njegova žena in hči potrdile, medtem ko sta v pritožbi citirani priči J. in J., priči, ki sta tožnika spoznali v času zdravljenja v bolnišnici, in ki torej nista mogli izpovedati več oziroma drugače, kot sta to izpovedali že tožnikova žena in hči ter tožnik sam in kar je sodišče prve stopnje pri odmeri upoštevalo.

12. Po oceni sodišča druge stopnje je odmerjena višina odškodnine v višini 5.000,00 EUR iz razloga, ker tožniku poškodba levega mezinca preprečuje igranje kitare, ki jo je sicer ljubiteljsko igral vsakodnevno in je tožniku predstavljala pomemben del njegovega vsakodnevnega življenja, ustrezna satisfakcija za pretrpljene in bodoče duševne bolečine tožniku ter hkrati primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.3

13. Ugotoviti je, da je tožnik iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v škodnem dogodku prejel skupno 15.000,00 EUR (prvič dne 15. 7. 2016 dosojenih 10.000,00 EUR predstavlja 9,9 povprečnih neto mesečnih plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji4, dodatno z izpodbijano sodbo pa še 5.000,00 EUR, kar znaša 4,81 povprečnih plač v času odmere 20. junija 20175) oziroma 14,69 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS. Ob dejstvu, da je tožnik zaradi poškodbe levega mezinca dejansko omejen v izvajanju svoje proste aktivnosti, to je igranja kitare ter v tej posledici trpi in je trpel duševne bolečine, je bila tožniku iz tega naslova odmerjena ustrezna satisfakcija in pravična denarna odškodnina v smislu 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s 182. členom istega zakona.

14. Odmerjena odškodnina po oceni sodišča druge stopnje celo odstopa navzgor od primerljivih primerov iz sodne prakse. Tako bi bil primerljiv primer II Ips 493/99, v katerem pa je bilo oškodovanki bistveno mlajši (stara 20 let) od tožnika (ob škodnem dogodku starega 51 let) dosojenih zgolj 10 plač. V primeru II Ips 432/2005 je bilo moškemu s hujšimi posledicami - amputacijo mezinca odmerjenih skupno 15 plač, prav tako pa so bile pri oškodovancih hujše posledice kot pri tožniku tudi v primerih II Ips 82/2003 (odmerjenih skupno 12 plač) in II Ips 851/2006 (odmerjenih skupno 15 plač), v katerih sta oškodovanca prejela manjšo oziroma enako višino odškodnine kot tožnik. Nenazadnje je v primeru II Ips 544/2008 oškodovanec zaradi izgube treh sredinskih prstov, ko so mu ostala dva prsta hibna, prejel le 5 plač več od tožnika (20 plač).

15. Ni utemeljena pritožbena graja, da bi sodišče pri odmeri stroškov moralo upoštevati uspeh tako po temelju kot po višini. Sodišče mora pri odločanju o stroških upoštevati načelo uspeha v pravdi (154. člen ZPP) in načelo potrebnosti stroškov (155. člen ZPP). Uspeh po temelju in po višini upošteva le izjemoma, le takrat, ko je bil na primer v postopku ves čas sporen temelj, ne pa tudi višina. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pri odmeri pravdnih stroškov upoštevalo končni uspeh v pravdi, je zato pravilna.

16. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu in odločitvi o stroških postopka potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

17. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj jih tožeča stranka, ki sicer s pritožbo ni uspela, ni priglasila.

1 Zaključki sodišča druge stopnje v točki 15. obrazložitve sodbe in sklepa I Cp 1353/2016 z dne 4. 4. 2017 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 894/2013 z dne 15. 7. 2016. 2 V tem (razveljavljenem) delu (ki ga je sodišče prve stopnje izločilo in vpisalo pod novo opravilno številko) je sodišče prve stopnje sedaj ponovno odločalo. 3 Povzetki odločb VSRS o višini nepremoženjskih škod:II Ips 544/2008 - moški, mizar, ob škodnem dogodku star 46 let, izguba treh sredinskih prstov leve roke, mezinec in palec pa sta postala hibna, prejel odškodnino v višini 20,5 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji. II Ips 493/99 - ženska, ob poškodbi stara 20 let, rana na petem prstu leve roke z delno prekinjeno flektorno tetivo, posledično skrčenost mezinca leve roke, ki jo ovira pri opravljanju življenjskih aktivnosti, odškodnina v višini 10 povprečnih neto plač.II Ips 432/2005 - moški, raztrganinske rane v predelu četrtega in petega prsta leve roke, amputacija mezinca, 15 povprečnih neto plač.II Ips 82/2003 - moški, star 39 let, utrpel več fragmentarni prelom končnega dela srednjega členka prstanca in prelom prvega členka mezinca leve roke ter odrgnine, posledično omejena gibljivost sklepa prstanca lažje stopnje, zmanjšana gibljivost v sklepu mezinca in zaraščenost preloma srednjega členka, 12 povprečnih neto plač.II Ips 851/2006 - moški, 49 let, tesar, rane na sredincu, prstancu in mezincu leve roke, zdrobljen zlom zadnjega členka in zlom glavice srednjega členka prstanca in zdrobljen zlom zadnjega členka mezinca, posledično amputacija vršičkov prstanca v višini glavice srednjega člena in mezinca v višini baze končnega členka, posledično slabši grobi stisk pesti levice in diskretno manjši upogib prstanca levice - 15 povprečnih neto plač. 4 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS je znašala meseca julija 2016, 1.010,78 EUR. 5 Meseca junija 2017 je znašala povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS 1.045,06 EUR.