Jedro

Prodani avtomobil ni imel izrecno zagotovljene lastnosti - da je njegov motor generalno popravljen, generalno popravilo brez vseh neodpravljenih napak pa je očitno tudi pričakoval tožnik, kot je bilo tudi ugotovljeno in zapisano z dodatkom, da je avto prevozil po generalnem popravilu 4.000 kilometrov in torej ne le po "vzpostavitvi motorja v delovanje", za kar je dejansko šlo. Toženec pa ni opozoril tožnika, da ne gre za generalno popravilo. Kot rečeno sta bila za razlago pogodbe pravilno uporabljena oba kriterija iz 99. člena ZOR in ob takšnih dognanjih je pravilno tudi nadaljnje sklepanje, da je prišlo pri predmetu prodaje za stvarno napako, ker ni imel zagotovljenih lastnosti (3. točka 479. člena ZOR), kar opravičuje tožnika kot kupca do znižanja kupnine (2. točka prvega odstavka 488. člena ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka nerazdelno plačati tožeči 2.810 DEM z zamudnimi obrestmi po srednjem tečaju Banke Slovenije od 28. 5. 1992 dalje do plačila, in sicer v tolarski vrednosti na dan plačila po enakem tečaju, in ji povrniti 67.737,40 SIT pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da je tožnik kupil od toženca avtomobil mercedes 200 D in 26. 5. 1986 zanj plača 1,000.100 takratnih DIN in da je bilo v pogodbi o tem posebej navedeno, da motor po generalni obnovi nima prevoženih več kot 4.000 kilometrov. Sprejelo je mnenje izvedenca, da kljub opravljenim delom na avtomobilu ni šlo za generalno popravilo motorja. Po izvedenčevem mnenju, upoštevaje tržno vrednost takratnih vozil, znaša zmanjšana vrednost prodanega vozila 2.810 DEM tolarske vrednosti.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke pretežno zavrnilo in potrdilo odločitev glede prisojene glavnice, ugodilo pa ji je glede odločitve o obrestih in v tem delu sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sprejelo je dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da motor prodanega avtomobila ni bil generalno obnovljen, kar je bilo izrecno zagotovljeno, marveč le popravljen toliko, da je bilo vzpostavljeno delovanje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče spremeni sodbi sodišča prve in druge stopnje tako, da ju v celoti zavrne in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da dejansko stanje ni dovolj razjasnjeno. Navaja, da toženca nista nikoli trdila, garantirala ali podpisala, da gre za obnovo motorja. Po Leksikonu Cankarjeve založbe pomeni remont - obnavljanje pokvarjenih in izrabljenih strojev, generalen pa pomeni okviren. Vse trditve bi toženec lahko podkrepil še v dokaznem postopku.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila in javni tožilec se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka vidi ključ za rešitev tega spora v razlagi pomena pogodbenega zagotovila o generalnem popravilu in v tem ji velja pritrditi. Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 99. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), pri razlagi spornih določil pa se ni potrebno držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (drugi odstavek tega člena). V pogodbi je uporabljen izraz generalno popravilo. Nižji sodišči sta ga brez potrebe povzemali kot generalno obnovo, dasiravno je lahko obnova tudi sinonim za popravilo. Bržkone je k temu pripomogel toženec sam, ko se je tudi izrazil, zaslišan kot stranka, da "ima vso dokumentacijo o generalni obnovi ..., pod generalno obnovo povem, da je bilo vse novo ...". Generalno popravilo je splošno sprejet izraz s povsem določenim pomenom, pri čemer je poudarek na pridevniku "generalen", to je takšen, ki zajema vse, ki je splošen, kot pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika in ob tem navaja pomenske zveze kot generalno popravilo stroja, nadalje kot prislov: avto je generalno popravil, kot samostalnik: avto je dal v generalno. Takšno razumevanje ponuja tudi splošni tehniški slovar, ko pojasnjuje izraz popravljati z odpravljati napako in s pomensko zvezo popraviti stroj, generalno popravilo, generalno reparaturo pa izenačuje z generalnim popravilom. Tako en kakor drug slovar, vsekakor najbolj merodajna za rešitev zastavljenega vprašanja, torej sploh ne navajata besedne in pomenske zveze - generalna obnova motorja. Tako se pokaže dilema popravilo - obnova, ki jo vztrajno ponuja tožena stranka, kot neustrezna, nesprejemljiva, ker je skratka ni. Nižji sodišči sicer nista izrecno tako razlagali pogodbe, vendar je takšno razlago mogoče razbrati iz njune odločitve.

Da generalno popravilo ni bilo opravljeno, sta ugotovili nižji sodišči s pomočjo izvedencev in drugih dokazov in na takšno ugotovitev dejanske narave je revizijsko sodišče vezano. Odločitev nižjih sodišč se torej pokaže kot pravilna. Prodani avtomobil ni imel izrecno zagotovljene lastnosti - da je njegov motor generalno popravljen, generalno popravilo brez vseh neodpravljenih napak pa je očitno tudi pričakoval tožnik, kot je bilo tudi ugotovljeno in zapisano z dodatkom, da je avto prevozil po generalnem popravilu 4.000 kilometrov in torej ne le po "vzpostavitvi motorja v delovanje", za kar je dejansko šlo. Toženec pa ni opozoril tožnika, da ne gre za generalno popravilo. Kot rečeno sta bila za razlago pogodbe pravilno uporabljena oba kriterija iz 99. člena ZOR in ob takšnih dognanjih je pravilno tudi nadaljnje sklepanje, da je prišlo pri predmetu prodaje za stvarno napako, ker ni imel zagotovljenih lastnosti (3. točka 479. člena ZOR), kar opravičuje tožnika kot kupca do znižanja kupnine (2. točka prvega odstavka 488. člena ZOR).

Ni torej podan uveljavljani revizijski razlog in ker tudi ne gre za procesno kršitev, na kakršno mora paziti revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen zakona o pravdnem postopku).