Jedro

Na podlagi 111. člena SPZ, hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini, zato je zemljiškoknjižno sodišče hipoteko pravilno preneslo na novonastale posamezne dele.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da vpis ni dovoljen.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica dovolila izbris hipoteke in zaznambe izvršbe, vpisane ne nepremičnini - posamezni del št. 51 v stavbi št. 2697, k.o. B., last B.A. do 1594/10000, v korist V.T. Iz razlogov sklepa izhaja, da je vpis dovoljen kot poprava vpisa pod Dn 1 – napačno prenesena obremenitev nepremičnine. Zoper takšno odločitev je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče s sklepom, ki je predmet izpodbijanja s pritožbo, zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice. V razlogih sklepa je navedlo, da hipoteka sedaj obremenjuje tudi tiste dele nepremičnine, na katerih ni bila ustanovljena.

Zoper takšno odločitev se po pooblaščeni odvetniški družbi pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca v celoti ugodi ter predlog zavrne, predlagateljici pa naloži stroške nasprotnega udeleženca na prvi in drugi stopnji, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je že iz datumov, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v razlogih izpodbijanega sklepa razvidno, da je bila najprej v letu 2009 vpisana hipoteka na celotni nepremičnini 15E (vse v deležu 1594/10000), ta nepremičnina pa se je šele kasneje (v letu 2010) razdelila na posamezne dele št. 51, 52, 53, 54, 55 in 56. Zato je pravilno, da se je prenesla na vse novonastale dele v alikvotnem deležu 1594/10000. Pri tem ni šlo za napako sodišča zaradi računalniške aplikacije, temveč je bil prenos na vse ostale dele izveden v skladu z določbo 111. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Pritožnik opozarja na določbo drugega odstavka 108. člena SPZ, ki določa, da je v primeru, če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali z zemljiškoknjižnim dolgom, možna sporazumna delitev samo s soglasjem upnika, pri čemer mora sporazum o delitvi določiti posamezen del zgradbe v etažni lastnini, na katerega preide obremenitev. Ker solastniki v sporazumu z dne 22.12.2011 o delitvi etažne lastnine niso uredili tudi delitve oziroma prenosa vpisanih hipotek, je zemljiškoknjižno sodišče v zadevi pod Dn 2 ravnalo nezakonito, saj niso bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 108. člena SPZ za sporazumno delitev in s tem za izvedbo le-te v zemljiški knjigi. Nezakonito ravnanje solastnikov oziroma etažnih lastnikov ter zemljiškoknjižnega sodišča pa tako ne more biti v škodo upniku, ki ga nihče ni nič vprašal v zvezi z delitvijo stvari, na kateri je imel vpisano hipoteko. Upnik – nasprotni udeleženec bi bil sicer pripravljen podati soglasje, da se namesto na prvotni nepremičnini 15E, kjer je imel vpisano hipoteko na deležu 1594/10000, prenese hipoteka na novo nastali posamezni del št. 55 (v deležu 100/100 oz. na celoti) in na deležu št. 56 (skupen del stavbe) v deležu do 1594/10000. V takem primeru bi upnik pristal, da se pri preostalih novonastalih delih njegova hipoteka v celoti izbriše. Skregana z zdravo pametjo pa sta razlaga zakonskih določb in ravnanje, ko se upnika, ki zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin (konkretno nepremičnine 15E) lahko vložil izvršbo le na delež na celotni nepremičnini 15E, kaznuje tako, da se mu kasneje po izvedeni delitvi (na katero ni imel vpliva in z njo ni bil seznanjen in kljub izrecnim zakonskim določbam o potrebnem njegovem soglasju) izbriše hipoteka na vseh novonastalih delih, pri novonastalem delu pravega dolžnika pa mu ostane zgolj hipoteka v višini deleža, ki je bil prej vpisan na celotni nepremičnini. Tako ravnanje predstavlja vsebinsko tudi poseg v lastnino nasprotnega udeleženca (kršitev 33. člena Ustave RS), saj bo upnik realno lahko dosegel poplačilo svoje terjatve zgolj iz preostalega nepremičnega premoženja dolžnika, tako da predstavlja cca- 6-kratno zmanjšanje vrednosti zastavljene stvari (namesto deleža 1594/10000 na nepremičnini 15 E zgolj isti delež na novonastalem delu št. 56) vsebinsko bistveno slabše možnosti poplačila upniku. Skladno z načelom vrstnega reda in načelom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo je bila torej hipoteka vpisana z učinkovanjem od 9.12.2009 na prvotnem (nerazdeljenem) posameznem delu stavbe št. 15E, na podlagi poočitbe delitve tega posameznega dela z učinkovanjem od dne 21.7.2010 pa je zemljiškoknjižno sodišče povsem pravilno hipoteko preneslo na novonastale posamezne dele, med drugim tudi posamezni del št. 51 v lasti predlagateljice. Iz navedenega razloga obremenitev nepremičnine ni bila napačno prenesena, vpis v zemljiški knjigi pod Dn 1 pa je bil pravilen. Pritožnik priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige, je bila predmetna hipoteka v zemljiško knjiga vknjižena na podlagi sklepa Dn 3, in sicer med drugim tudi na posameznem delu stavbe z identifikacijsko številko 15E, podvložek št. 2890/20 k.o. B. z začetkom učinkovanja vpisa dne 9.12.2009. Ta nepremičnina je bila z odločbo GURS, z dne 11.6.2010, razdeljena na več posameznih delov, med drugim tudi na posamezni del v lasti predlagateljice, na katerega se nanaša predmetni sklep o dovolitvi izbrisa hipoteke. Delitev je bila poočitena v zemljiški knjigi s sklepom Dn 1, z začetkom učinkovanja vpisa z dne 21.7.2010. Prvostopenjsko sodišče je obravnavani vpis dovolilo kot popravo pomotnega vpisa pod Dn 1, pri čemer naj bi bila napačno prenesena obremenitev nepremičnine. Glede na določbo 111. člena Stvarnopravnega zakonika, na podlagi katere hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini, ni jasno zakaj prvostopenjsko sodišče meni, da je bila obremenitev nepremičnine prenesena napačno. Pritožba se zato utemeljeno sklicuje na načelo vrstnega reda in načelo začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo pri čemer opozarja, da je bila hipoteka vpisana z učinkovanjem od 9.12.2009 na prvotnem (nerazdeljenem) posameznem delu stavbe št. 15 E, ter da je na podlagi poočitbe delitve tega posameznega dela z učinkovanjem od dne 21.7.2010 zemljiškoknjižno sodišče hipoteko pravilno preneslo na novonastale posamezne dele, med drugim tudi posamezni del št. 51 v lasti predlagateljice. Nenazadnje pa prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa niti ni pojasnilo, kdaj gre za pomotni vpis v zemljiško knjigo in kakšne so predpostavke, da se pomota v zemljiškoknjižnem postopku odpravi. Praviloma je poprava pomote v okviru postopka po določbi 200. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) dopustna le, če oseba, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, s popravo soglaša. Takšno stališče je skladno s temeljnim načelom zaupanja v zemljiško knjigo in z načelom formalnosti postopka, po katerem sodišče odloča le na podlagi listin, za katere zakon tako določa, in na podlagi stanja o vpisov v zemljiški knjigi. Ker upnik, v korist katerega je bila vpisana hipoteka, soglasja za popravo pomotnega vpisa ni podal, oziroma se je izbrisu hipoteke celo izrecno upiral, ker je menil, da zanjo ni podlage, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča nepravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo in predlog predlagateljice B.A. zavrnilo (3. točka prvega odstavka 161. člena ZZK-1).

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členom ZZK-1).