Jedro

Do hude telesne poškodbe ni prišlo po naključju, pač pa zaradi nezavestne malomarnosti, ko je obdolženec zasukal oškodovanca, ki je utrpel spiralni prelom obeh kosti desne goleni.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 70.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po čl. 134/III KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, v plačilo pa mu je naložilo tudi stroške kazenskega postopka in nagrado pooblaščencu oškodovanca.

Zoper sodbo se je pritožil zagovornik, ki uveljavlja pritožbena razloga iz 3. in 4. točke 370. člena ZKP. Predlaga, da sodišče oprosti obdolženca oziroma spremeni pravno opredelitev kaznivega dejanja v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, podrejeno pa določi nižjo kazen in krajšo preizkusno dobo v pogojni obsodbi.

Višje državno tožilstvo je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo II. odstavka 445. člena ZKP, podalo stališče, da je pritožba neutemeljena.

Pritožba zagovornika ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb obdolženca sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe pravilno analiziralo odločilna dejstva, na njihovi podlagi napravilo pravilne dokazne zaključke in jih sprejemljivo obrazložilo. Ocena sodišča, da oškodovančeve poškodbe ni moč pripisati naključju, ima oporo v izvedeniškem mnenju izvedenca, ki je kot vzrok poškodbe navedel močno sunkovito zasukanje na desni goleni, ko je imela ta na podlagi fiksirano stopalo. Sodišče se sicer strinja s trditvijo zagovornika, da je včasih težko postaviti ločnico med nezavestno malomarnostjo in objektivno odgovornostjo. Vendar pa je v obravnavani zadevi dokazano, da je do poškodb prišlo zaradi obdolženčevega ravnanja pred lokalom, kot ga je prepričljivo opisal oškodovanec. Obdolženčev zagovor, da se sploh ni dotaknil oškodovanca, je sodišče utemeljeno zavrnilo kot neprepričljivega, saj sta ga potrdila le njegova prijatelja. Nasprotno pa je opis dogajanja v lokalu potrdila natakarica, delno pa tudi priča B.Z., eden od obdolženčevih prijateljev. Smeh pred lokalom in oškodovančeva mokra oblačila prav tako potrjujejo njegovo verzijo dogodkov. Zato je obrazložitev stopnje obdolženčeve krivde dovolj prepričljivo utemeljena.

Sodišče se strinja tudi z višino določene kazni v pogojni obsodbi in dolžino preizkusne dobe. Taka kazenska sankcija je primerna in sorazmerna s storilčevo kazensko odgovornostjo ter kaznivega dejanja.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov je višje sodišče zato, ker ni našlo kršitev zakona, na katere je pazilo po uradni dolžnosti po 1. odst. 383. člena ZKP, zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijano sodbo.

Pri odmeri povprečnine je pritožbeno sodišče upoštevalo obdolženčeve premoženjske razmere in trajanje ter zamotanost pritožbenega postopka.