Jedro

Ker ne gre za oskrbne stroške pokojnice, kot jih napačno opredeljuje pritožba, ni podlage za izločitev dela zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD oziroma za kakršnokoli omejitev v zvezi z izvršitvijo sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pok. R. F., ugotovilo nesporne odbitke od zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov in stroškov postavitve spomenika ter pogrebnih stroškov v višini 45.151,50 SIT, ki jih je priglasila v zapuščino Občina Domžale, nadalje ugotovilo, da so na podlagi vstopne pravice zakonite dedinje zapustnice njene tri vnukinje A. F., N. F. in A. N. S., vsaka do 1/3 celotne zapuščine ter ugotovilo, da se je od dedinj le A. F. priglasila k dedovanju, medtem ko sta ostali dedinji neznanega bivališča in se na oklic nista priglasili. Kot dedinjo do celotne zapuščine po pok. R. F. je razglasilo A. F. ter odredilo, da bo zemljiškoknjižni prepis nepremičnin izveden po uradni dolžnosti.

Proti odredbi o zemljiškoknjižnem prepisu nepremičnin po uradni dolžnosti (III. izreka sklepa) je pritožbo po pooblaščencu vložila upnica Občina Domžale. Navaja, da pridobijo dediči po Zakonu o dedovanju zapuščino šele po zmanjšanju zapuščine do višine v zapuščino prijavljenih in priznanih terjatev za oskrbne stroške pokojnika. Sodišče bi moralo to upoštevati ter v III. točki odredbe izpodbijanega sklepa določiti, da se domik zapuščine dovoli šele po izkazu poplačila upnika Občine Domžale.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o dedovanju (214. člen Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS št. 15/76, s spremembami - v nadaljevanju ZD) mora med ostalim obsegati podatke o omejitvi dedovanja le v primeru, če gre za upravičen zahtevek za izločitev dela zapustnikovega premoženja po določbi 128. člena ZD, po kateri se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti, omeji do višine zapustniku dane vrednosti prejete pomoči. Sicer pa (razen možnosti, da zahteva ločitev zapuščine po 143. členu ZD, kar pa v konkretnem primeru ni uveljavljano) ZD ne določa nobenih posebnih pravnih sredstev, s katerimi bi zapustnikovi upniki lahko dosegli, da se odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove realizira v zapuščinskem postopku. Če dedič ne plača zapustnikovega dolga prostovoljno, lahko zahteva upnik plačilo v pravdi. Pritožnik je v zapuščinskem postopku po pok. R. F. prijavil terjatev do zapuščine v višini 45.151,50 SIT, ki se nanaša na plačilo pogrebnih stroškov pokojnice. Ker ne gre za oskrbne stroške pokojnice, kot jih napačno opredeljuje pritožba, ni podlage za izločitev dela zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD oziroma za kakršnokoli omejitev v zvezi z izvršitvijo sklepa o dedovanju. Sklep o dedovanju se v izpodbijanem delu (III. izreka) nanaša na določbo 216. člena ZD, po kateri odredi sodišče, da se opravijo v zemljiški knjigi vsi potrebni vpisi potem, ko se predložijo dokazi o izpolnitvi in zavarovanju obveznosti, ki so dediču naložene z oporoko v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje zadeve ali v kakšen splošno koristen namen. Pritožbeni razlog, ki se nanaša na nepravilno uporabo materialnega prava, zato ni podan. Določilo 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi z določbo 163. člena ZD pa narekuje pritožbenemu sodišču, da preizkusi sklep prve stopnje po uradni dolžnosti tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena istega zakona. Ker teh kršitev ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77 v zvezi s 163. členom ZD).