Jedro

Glede na to, da je bilo o isti stvari že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, pravda v tej zadevi ni potrebna in tožba ni dovoljena in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo iz razloga, ker je o stvari že pravnomočno razsojeno, zavrglo (prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke z dne 20.11.2001 kot nedovoljeno zavrglo. Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava, s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče ima prav, da je o vtoževani terjatvi že odločalo sodišče in sicer je izdalo plačilni nalog za plačilo vtoževane terjatve (Okrožno sodišče v Celju, sklep opr. št. ... z dne 17.05.1995, pravnomočen dne 02.06.1995) proti gospodarski družbi xy, podjetje za trgovino in storitve d.o.o., Ptuj. Na podlagi navedenega plačilnega naloga (izvršilnega naslova) je nato Okrajno sodišče na Ptuju za izterjavo terjatve izdalo sklep o izvršbi proti dolžniku - zgoraj navedeni gospodarski družbi. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen dne 16.11.1997. Po delnem plačilu terjatve in v posledici delnega umika izvršilnega predloga je prvostopno sodišče izdalo še sklep o utesnitvi izvršbe, ki pa je postal pravnomočen dne 14.12.1998. Ker je bila kasneje gospodarska družba xy d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod, je tožeča stranka v zvezi z isto terjatvijo vložila novo tožbo proti B. B. in S. R., ki sta bila družbenika izbrisane družbe. Po določbah prvega in četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo izvršba nadaljuje proti novemu dolžniku, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost prešla nanj. Če tega ni mogoče dokazati s katero od navedenih listin, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku. Po določbi četrtega odstavka 24. člena ZIZ pa mora dolžnik izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Po določbi četrtega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod v zvezi s prvim odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa se šteje, da so vsi družbeniki gospodarske družbe podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe. Po navedenem pa se pokaže kot pravilno stališče prvostopnega sodišča, da je izvršba proti družbenikom izbrisane gospodarske družbe lahko dovoljena na podlagi javne listine (izpisek iz sodnega registra), ki dokazuje prehod obveznosti na družbenike kot univerzalne pravne naslednike družbe. Pri tem pa ni dvoma, da pravnomočnost sodne odločbe učinkuje tudi za univerzalne pravne naslednike pravdnih strank, zato o isti obveznosti ne more biti nove pravde med upnikom in družbenikom izbrisane gospodarske družbe. V tej zadevi bi tako upnik (tožeča stranka) v navedenem izvršilnem postopku lahko nadaljeval izvršbo proti dolžnikoma - družbenikoma izbrisane gospodarske družbe, to je tožencema v predmetni zadevi kot univerzalnima pravnima naslednikoma izbrisane gospodarske družbe xy d.o.o.. Glede na to, da je bilo o isti stvari že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, pravda v tej zadevi ni potrebna in tožba ni dovoljena in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo iz razloga, ker je o stvari že pravnomočno razsojeno, zavrglo (prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V postopku izvršbe (samemu nadaljevanju izvršbe se dolžnika kot univerzalna pravna naslednika izbrisane gospodarske družbe ne moreta uspešno upreti) pa bi lahko nato dolžnika podala ugovor po izteku roka po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da obveznost ni prešla nanju. O ugovoru pa bi v kontradiktornem postopku odločalo izvršilno sodišče (58. člen ZIZ), v primeru neuspeha pa bi družbenika lahko vložila tožbo na nedopustnost izvršbe (59. člen ZIZ). Procesna aktivnost se tako zahteva od dolžnikov, ne pa od upnika, ki proti dolžnikoma kot pravnima naslednikoma izbrisane gospodarske družbe razpolaga z izvršilnim naslovom. Pritožbena izvajanja, da je tožeča stranka bila prisiljena vložiti tožbo proti družbenikoma gospodarske družbe kot tožencema, ker ni izkazano pravno nasledstvo, se tako pokažejo kot neutemeljena. Izvajanja, da je gospodarska družba xy d.o.o. bila v stečajnem postopku pa so protispisna, ker je navedena gospodarska družba bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi ZFPPod, ker svojega poslovanja ni uskladila z določbami Zakona o gospodarskih družbah in tudi ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki je opravljala posle plačilnega prometa. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.