Jedro

V postopku z izrednim pravnim sredstvom (obnovo postopka) sodišče prve stopnje stranki ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak predlog za obnovo postopka, ki ga vloži stranka sama, pa pri tem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, takoj zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 91. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) predlog za obnovo postopka zavrglo.

Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prava nevešča stranka, invalid I. kategorije invalidnosti, star 64 let in predlaga podaljšanje roka za predložitev pooblastila pravnega strokovnjaka odvetnika, ker ne bo uspel pravočasno zagotoviti pravno zastopanje. Sodišče lahko obravnava njegov predlog za obnovo postopka, vložen 5. 1. 2102 na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS z dne 19. 12. 2011, ker pravna sredstva niso izčrpana. Sam ni bil sposoben izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit in pravno fakulteto.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi in tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sklep je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi. Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

Obnova postopka sodi med izredna pravna sredstva. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). V prvem odstavku 91. člena ZPP pa je nadalje določeno, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona.

Tožnik predloga za obnovo postopka ni vložil niti po odvetniku, niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kot to zahteva zakon v tretjem odstavku 86. člena. Prvostopno sodišče je zato povsem utemeljeno predlog za obnovo postopka, s katerim je tožnik predlagal, da se obnovi postopek, končan s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 884/2009 z dne 17. 6. 2011, na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP, zavrglo.

Glede pritožbenih navedb, s katerimi tožnik predlaga podaljšanje roka za predložitev pooblastila za zastopanje po odvetniku, pritožbeno sodišče poudarja, da je sodna praksa sprejela stališče, da sodišče zavrže vloženo izredno pravno sredstvo, če ga je stranka vložila sama, če ni najpozneje v njem izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. V postopku z izrednim pravnim sredstvom, med drugim tudi, če je vložen predlog za obnovo postopka, sodišče torej stranki ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, pač pa takšno vlogo takoj zavrže, v kolikor niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 86. člena ZPP. Tožnik tudi sam navaja, da ne more izkazati, da ima opravljeno pravno fakulteto in pravniški državni izpit. Pritožba pa se tudi neutemeljeno sklicuje na sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-1230/11-3 z dne 19. 12. 2011 in na predhodno izčrpana pravna sredstva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.