Jedro

Kadar pride do delnega poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku, tudi če pride do poplačila po dogovoru o obročnem poplačilu dolga med izvršiteljem in dolžnikom, in je bilo sodišče o teh delnih poplačilih obveščeno od izvršitelja, ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega predloga. Zato tudi ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča. Dolžnik je dolžan povrniti upniku le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Ker delni umik v obravnavanem primeru ni bil potreben, sodišče prve stopnje upniku pravilno ni priznalo stroškov vloge. Stroški delnega umika bi se priznali oziroma bi bili za izvršbo potrebni le, če bi dolžnik dolg delno poravnal zunaj izvršbe oziroma če sodišče za plačilo iz spisa ne more vedeti. Vendar pa v obravnavani zadevi ni bilo tako, ker je bilo sodišče s strani izvršitelja obveščeno o delnih poplačilih dolga pred vloženim predlogom dolžnika za utesnitev izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za 29. 1. 2020 plačanih EUR in 18. 6. 2020 plačanih 200,00 EUR (I. točka izreka) ter zavrnilo stroškovni predlog upnika z dne 31. 7. 2020 (II. točka izreka).

2. Zoper točko II izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi tako, da v celoti prizna priglašene stroške za vlogo z dne 31. 7. 2020 in skupaj s pritožbenimi stroški naloži v plačilo dolžniku v roku 8 dni od prejema sklepa sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila. Navaja, da je bila vloga s katero je utesnil izvršbo obrazložena, zato je upravičen do nagrade po 7. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Če pa bi sodišče štelo, da umik oziroma utesnitev izvršbe ni obrazložena vloga, bi moralo sodišče uporabiti in priznati nagrado po 3. točki tarifne številke 39 OT za obrazložen dopis. Navaja tudi, da je sodišče prve stopnje spregledalo 4. člen OT, da storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev. Z vlogo je sporočil tudi preklic pooblastila dosedanjemu pooblaščencu in obvestil sodišče o novem pooblaščencu. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani točki II izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti za obrazloženo vlogo v smislu 7. odstavka tarif. št. 27 OT, ker, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ZIZ v 43. členu, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšno vlogo ne zahteva obrazložitve. Zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.

6. Večinska sodna praksa za takšne primere šteje, da je upnik upravičen do stroškov po 39. tarifni številki OT, kar bi lahko pomenilo, da ima pritožba prav. Vendar pa je za odločitev bistveno, da dolžnik ni prostovoljno plačal zneskov, za katera je upnik umaknil predlog za izvršbo in za ti vlogi zahteval plačilo, ampak je šlo za plačili, ki sta izvirali iz opravljanja izvršbe. Zaradi tega stroški sestave obeh vlog niso bili potrebni za izvršbo in je zato izpodbijana odločitev pravilna iz tega razloga.

7. Cilj izvršbe je namreč prisilno poplačilo upnikove terjatve. Izvršba se vodi dokler ni terjatev poplačana v celoti. Na to mora po uradni dolžnosti paziti sodišče prve stopnje in z opravo izvršbe končati, če je terjatev poplačana (3. člen ZIZ). Upnik je v vlogi z dne 31. 7. 2020 predlog za izvršbo umaknil za delno plačilo, ki je bilo opravljeno v izvršbi in za katero je sodišče vedelo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je izvršitelj 16. 6. 2020 obvestil sodišče prve stopnje, da je dolžnik istega dne poravnal 200,00 EUR dolga. Za to plačilo pa je upnik v vlogi z dne 31. 7. 2020 delno umaknil izvršbo.

8. Kadar pride do delnega poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku, tudi če pride do poplačila po dogovoru o obročnem poplačilu dolga med izvršiteljem in dolžnikom, in je bilo sodišče o teh delnih poplačilih obveščeno od izvršitelja (kot je v tem primeru), ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega predloga. Zato tudi ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča (sklep VSL I Ip 714/2018 z dne 29. 3. 2018). Dolžnik je dolžan povrniti upniku le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker delni umik v obravnavanem primeru ni bil potreben, sodišče prve stopnje upniku pravilno ni priznalo stroškov (sklep VSL III Ip 1164/2016) vloge. Stroški delnega umika bi se priznali oziroma bi bili za izvršbo potrebni le, če bi bilo dolžnik dolg delno poravnal zunaj izvršbe oziroma če sodišče za plačilo iz spisa ne more vedeti. Vendar pa v obravnavani zadevi ni bilo tako, ker je bilo sodišče s strani izvršitelja obveščeno o delnih poplačilih dolga pred vloženim predlogom dolžnika za utesnitev izvršbe.

9. Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).