Jedro

Tožnici, ki je v socialnem sporu v celoti uspela, je bila brezplačna pravna pomoč odobrena le za vložitev tožbe, odvetnica pa jo je zastopala tudi na naroku. Toženec je zato nagrado za postopek dolžan nakazati na račun sodišča, preostalo odmerjeno nagrado pa je dolžan povrniti tožnici.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se v zadnjem stavku za besedo „stroški tožnice“ doda besedilo: „ v znesku 225,24 EUR“, pika se nadomesti z vejico, in doda besedilo „preostanek v znesku 318,96 EUR pa se nakaže tožeči stranki“.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 81,60 EUR v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 16. 9. 2011 in št. ... z dne 24. 8. 2011 in ugotovilo, da je bila tožnica od 1. 9. 2011 do 27. 10. 2012 začasno nezmožna za delo 4 ure na dan zaradi bolezni (I. In II. odstavek izreka). S III. točko izreka pa je odločilo, da je toženec dolžan povrniti stroške postopka tožnice v višini 544,20 EUR v 15 dneh, po izteku tega roka pa od 1. naslednjega dne do plačila še zakonske zamudne obresti. Stroški tožnice se nakažejo na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. S sklepom pa je ustavilo postopek v delu, s katerim tožnica zahteva, da je toženec dolžan v roku 30 dni izdati upravni akt o višini nadomestila za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni v korist tožnice.

Zoper III. točko izreka glede stroškov postopka, je tožnica vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe, ne pa za postopek na prvi stopnji. Na podlagi sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. BPP 517/2011 z dne 11. 11. 2011, je sodišče pooblaščencu tožene stranke plačalo nagrado za postopek, materialne stroške in DDV v višini 20 %, v skupni višini 225,24 EUR. Ker je imelo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s predmetno zadevo le 225,24 EUR stroškov, je tožeča stranka mnenja, da se mora presežek v višini 318,96 EUR nakazati na fiduciarni račun pooblaščenke tožeče stranke, saj navedeno sodišče ni upravičeno, da se ji nakaže tudi ta znesek. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila tožnici z odločbo BPP 517/2011 z dne 17. 10. 2011 odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev tožbe.

S sklepom št. BPP 517/2011 z dne 11. 11. 2011 je sodišče sklenilo, da se odvetnici A.A. izplačajo stroški za vodenje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice opr. št. BPP 517/2011 v višini 225,24 EUR. Kot izhaja iz obrazložitve citiranega sklepa, je imenovana odvetnica za tožečo stranko sestavila in vložila tožbo in za svoje delo predlagala nagrado.

Odvetnica je na glavni obravnavi dne 21. 11. 2012 (listovna št. 45) priglasila nagrado za postopek (tarifna št. 3100) 206,70 EUR, nagrado za narok (tarifna št. 3102) 190,80 EUR in kilometrino na relaciji J. – L. – J., materialne stroške (tarifna št. 6002) 20 EUR in 20 % DDV.

Na podlagi tako priglašenih stroškov postopka je sodišče s III. točko izreka tožnici priznalo priglašene stroške in jih glede na izid pravde, naložilo v plačilo toženi stranki. Obenem je odločilo, da stroške postopka toženec nakaže na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ker je bila tožnici z odločbo o brezplačni pravni pomoči odobrena brezplačna pravna pomoč. Pri tem je spregledalo, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč le za sestavo in vložitev tožbe in da je na podlagi napotnice sodišče s sklepom št. BPP 517/2011 z dne 11. 11. 2011 odvetnici priznalo 225,24 EUR in da ni podlage, da bi toženec celotni znesek priznanih stroškov, to je v višini 544,20 EUR nakazalo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z 2. alineo 358. člena ZPP spremenilo zadnji stavek III. točke izreka sodbe tako, da je za besedo „stroški tožnice“ dodalo besedilo „v znesku 225,24 EUR“ in piko nadomestilo z vejico ter dodalo besedilo „preostanek v znesku 318,96 EUR pa se nakaže tožeči stranki“, torej je spremenilo zadnji stavek III. točke izreka tako, da je toženec dolžan Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani nakazati le znesek 225,24 EUR (kolikor je to sodišče že plačalo odvetnici), preostali znesek v višini 318,96 EUR (ki ni sporen) pa ga je toženec dolžan nakazati tožnici.

Glede na to, da je tožnica s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče priznalo tudi stroške pritožbe v višini 81,60 EUR in odločilo, da jih je tožeči stranki dolžan plačati toženec v roku 8 dni.