Jedro

Ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljen.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik, zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Glede bistvenih kršitev določb postopka navaja, da je v ugovoru pojasnil, zakaj preživnine za mesec december 2009 in januar 2010 ni mogel plačati. Nedoletna upnika v drugi izvršilni zadevi nista utesnila predloga za izvršbo, šele 14.1.2010 sta sodišče obvestila, da je dolžnik poravnal celotno glavnico, sodišče je sklep o ustavitvi izdalo 25.1.2010, ki ga je pooblaščenka dolžnika prejela 27.1.2010. Glede na obrazložitev ugovora in dokaze, ki jih je dolžnik predlagal v ugovoru, je trditev sodišča, da je ugovor neobrazložen, v nasprotju z listinami v spisu, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Glede zmotne uporabe materialnega prava navaja, da zaključek sodišča, da zatrjevana blokada dolžnikovega računa ne zadostuje za to, da bi bil ugovor ustrezno obrazložen, temelji na zmotni uporabi materialnega prava. Razlogi za ugovor so v 55. členu ZIZ našteti zgolj primeroma. Ti ugovorni razlogi v skladu z veljavno sodno prakso zajemajo najmanj še vse bistvene kršitve procesnih pravil pri izdaji sklepa o izvršbi, kakor tudi napake pri ugotavljanju odločilnih dejstev in zmotno uporabo materialnega prava. Med ugovorne razloge tako sodijo tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Sodišče je ugovor zavrnilo zaradi procesnih pomanjkljivosti, v takšnih primerih bi moralo sodišče ugovor zavreči in ne zavrniti. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje.

Upnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (2. odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 in spremembe, ZIZ). Pri tem 2. odstavek 53. člena še določa, da mora v ugovor dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 9.12.1999 je ugovor obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (1. odstavek 55. člena ZIZ). Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.

Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je trditev sodišča prve stopnje, da je ugovor neobrazložen v nasprotju z listinami v spisu, saj navedbe, ki jih je dolžnik podal oziroma zatrjevana dejstva niso pravno pomembna dejstva, ki bi preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ugovor neobrazložen.

Tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da naj bi sodišče zmotno uporabilo 55. člen ZIZ. Glede na to, da je bil sklep o ustavitvi izvršbe, zaradi katerega je imel dolžnik blokiran račun, izdan že 25.1.2010, pooblaščenka dolžnika pa ga je prejela 27.1.2010, navedena blokada nikakor ne more predstavljati utemeljenega razloga za ugovor v tej zadevi, ko je bil predlog za izvršbo vložen v aprilu 2010, torej več mesecev po tem, ko račun dolžnika ni bil več blokiran. Niti za dejansko oviro, kakršno zatrjuje dolžnik v pritožbi, zaradi katere bi bila izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča, v konkretni zadevi ne gre.

Končno je neutemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče moralo ugovor zavreči. Odločitev sodišča prve stopnje je v skladu z izrecno določbo 2. odstavka 53. člena ZIZ, po katerem se neobrazložen ugovor šteje za neutemeljenega.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tudi upnik, saj njegov odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje in je bil kot takšen nepotreben (165. člen ZPP, 154. in 155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).