Jedro

Pritožba toženca je bila pri nepristojnem sodišču (Višjem sodišču v Ljubljani) vložena po izteku pritožbenega roka 11. 3. 2017, zato so neutemeljene toženčeve navedbe, da je do zamude roka prišlo zaradi pomotoma naslovljene pošiljke na nepristojno sodišče. V zakonu določenih rokov sodišče ne more podaljšati, čeprav s tem prepreči vsebinsko obravnavo zadeve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo toženca kot prepozno.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec. Opozarja, da je sodišče pritožbo prejelo tri mesece pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato bi jo moralo upoštevati. Legitimnost obstoja sodnega sistema je pogojena s sledenjem resnici oziroma vsaj dosegljivih resnic. Tehtnica kot zaščitni znak sodišča je brez pomena, če vrednotenje dokazov nima podlage v objektivnih dejstvih in v dogodkih, ki so se res zgodili. Odločitev, da se pritožba zavrže, ker je bil zamujen pritožbeni rok, je nedopustna in nevzdržna. Tudi v Ustavi ni nikjer zapisan čas, ko je pritožba še dovoljena. Sodišče ne more biti institucija, kjer se zaradi marginalnih napak strank v postopku spregleda celotna slika. Pričakuje, da bo zadevo vsebinsko ovrednotilo, sicer pa predlaga, da mu odobri enoletni odlog poplačila dolga. Navaja, da je bila pritožba pomotoma naslovljena na višje sodišče, saj je bil v tistem času njegov starejši sin obravnavan na urgentnem oddelku ... bolnišnice. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sina, kar je predstavljalo hudo breme in stres, je bil nezbran in raztresen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila sodba tožencu vročena na podlagi fikcije 2. 3. 2017 ter je pritožbeni rok potekel z 10. 3. 2017. Pritožba toženca je bila pri nepristojnem sodišču (Višjem sodišču v Ljubljani) vložena po izteku pritožbenega roka 11. 3. 2017, zato so neutemeljene toženčeve navedbe, da je do zamude roka prišlo zaradi pomotoma naslovljene pošiljke na nepristojno sodišče. 5. Rok za vložitev pritožbe je prekluzivni rok, kar pomeni, da posledice zamude doletijo stranko tudi v primeru, ko je procesno dejanje opravila še preden je sodišče izdalo odločbo, ki se navezuje na zamudo procesnega dejanja. Omenjeni rok ni podaljšljiv, saj sodišče lahko na predlog prizadete stranke podaljša le rok, ki je sodno določen (drugi odstavek 110. člena ZPP). V zakonu določenih rokov sodišče ne more podaljšati, čeprav s tem prepreči vsebinsko obravnavo zadeve. Skladno z načelom enake obravnave velja to za vse stranke in toženec ne more biti nobena izjema.

6. Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je višje sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče ne odloča o načinu poplačila upnikove terjatve, odobritev obročnega poplačila mora toženec doseči v soglasju s tožnico.