Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Videonadzor skupnih prostorov

3. julij 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Videonadzor skupnih prostorov

Datum

03.07.2025

Številka

07121-1/2025/834

Kategorije

Video in avdio nadzor, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 9.5.2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede uvedbe videonadzora v skupnih prostorih in na dvoriščnih vratih, zaradi nevarnosti poškodovanja in odtujitve premoženja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.

Če lastnik posestva izvaja videonadzor izključno nad svojim delom zemljišča in objekta, gre najverjetneje za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, za kar se Splošna uredba in ZVOP-2 ne uporabljata.

2.

V primeru solastništva bi bilo pri namestitvi videonadzora verjetno potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, saj bi lahko šlo za posel rednega upravljanja (sem štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena), vendar v primeru kršitve IP ni pristojen za ukrepanje.

3.

Kadar pa so kamere nameščene tako, da se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, pa se uporabljajo določbe Splošne uredbe in bi morala biti za to podana ustrezna pravna podlaga. Ustrezno pravno podlago za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi bi lahko predstavljala točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašimi vprašanji.

V kolikor lastnik posestva izvaja videonadzor izključno nad svojim delom zemljišča in objekta, gre najverjetneje za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, za kar pa se določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 ne uporabljajo. Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh niso določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga). Skladno z 18. uvodno izjavo k Splošni uredbi pa bi bila uporaba podatkov za lastne, domače namene presežena, če bi posameznik videonadzor izvajal ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti oziroma v primeru, da bi posameznik posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavil na internetu oziroma če bi videonadzor pomenil tudi snemanje javnega prostora. V takšnem primeru bi morala biti podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, in če bi bil takšen videonadzor zakonit, bi bilo treba objaviti tudi obvestilo o izvajanju videonadzora.

Za videonadzor v večstanovanjski stavbi bi pravno podlago lahko predstavljala točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih.

Ob tem opozarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo potrebovali tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe. Hkrati pojasnjujemo, da IP sicer ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje, vendar v tem delu opozarjamo, da morejo skladno z zakonodajo v primeru solastništva solastniki skupaj upravljati s stvarjo, ki je v solasti. Na načelni ravni IP meni, da bi skladno z določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20; v nadaljevanju: SPZ) pri namestitvi videonadzora lahko šlo za posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, saj se za posle rednega upravljanja štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. V primeru kršitve navedenega pa IP ni pristojen za ukrepanje, ampak bi morali od sodišča zahtevati, da odloči o tej zadevi v nepravdnem postopku.

Četudi pa konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, bi lahko posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, s sprem. in dop.; OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, s sprem. in dop.; KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji.

Za več informacij o zakonitem izvajanju videonadzora vas napotujemo na smernice IP glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora in mnenja IP, ki so objavljena na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ (kategorija »Video in avdio nadzor«).

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

IP

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia