Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški odškodninskega zahtevka, podanega pred pravdo, ne spadajo med potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Po večinskem stališču sodne prakse je strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo. Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, mednje pa spadajo tudi tovrstni predpravdni odškodninski zahtevki, katerih namen je doseči izvensodno poravnavo obveznosti. Zato gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, do povračila katerih je tožeča stranka upravičena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se I. točka izreka sklepa glasi: „I. Tretja toženka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 342,70 EUR, v osmih dneh po vročitvi sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka do plačila.“

II. Tretja toženka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 57,12 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tretje tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 171,35 EUR v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila (I. točka izreka). Tretje toženi stranki je naložilo, da je dolžna na račun sodnih taks Delovnemu sodišču v Celju (TRR: ..., BIC banke prejemnika: ..., referenca: ..., namen plačila: Pd 124/2015), plačati 160,00 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka zaradi zavrnitve zahtevka za priznanje stroškov v višini 171,35 EUR (glede I. točke izreka) iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki prisodi tudi s prvostopenjsko odločbo zavrnjen del stroškovnega zahtevka v znesku 171,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, tretje toženi stranki pa naloži v plačilo stroške te pritožbe, v 15 dneh po vročitvi odločbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, vse na fiduciarni račun pooblaščenca tožeče stranke št. ... pri Banki A. d.d., B., pod izvršbo. Navaja, da je sodišče z zamudno sodbo v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki priznalo priglašene stroške, razen stroškov za sestavo odškodninskega zahtevka, zato je odločitev nepravilna in nezakonita. Tožeča stranka se ne strinja z argumentacijo prvostopenjskega sodišča, ki je podalo v zvezi z zavrnitvijo še spornih stroškov postopka zgolj skopo obrazložitev: „Sodišče pa tožeči stranki ni priznalo priglašenih 300 točk za odškodninski zahtevek zoper tretjo toženo stranko, saj predpravdni postopek ni bil potreben, priznan strošek tožbe pa vključuje tudi pridobivanje podatkov, potrebnih za uveljavljanje tožbenih zahtevkov s tožbo v sodnem postopku.“ Navaja, da je predpravdni odškodninski zahtevek potreben tako iz razlogov pravne kulture, kakor tudi iz razlogov preprečevanja nepotrebnih pravd in nepotrebnega dodatnega obremenjevanja (preobremenjenih) sodišč. Glede na določilo Odvetniške tarife, tarifna št. 38, je strošek odškodninskega zahtevka pravno priznani strošek, katerega je stranka, konkretno tožnik, tudi dolžan plačati, z nepriznanjem tega stroška pa tožniku nastane škoda. Strošek predpravdnega odškodninskega zahtevka je zakonsko priznani strošek pravdne stranke v smislu določila drugega odstavka 151. člena ZPP, zato bi ga sodišče tožeči stranki moralo priznati in ga naložiti v plačilo tretje toženi stranki. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo oziroma določbe ZPP, saj je v smislu določil 155. člena ZPP napačno stališče, da predpravdni postopek ni bil potreben. Če tožeča stranka toženi stranki ne bi posredovala odškodninskega zahtevka, le-ta glede na določilo 157. člena ZPP ne bi bila upravičena do povračila stroškov, saj bi se utemeljeno štelo, da tožena stranka tožeči stranki ni dala povoda za pravdo. Tožeča stranka je v obravnavanem primeru postopala povsem v skladu s splošno sprejeto in zakonito pravno prakso, pooblaščenec tožeče stranke pa tudi s profesionalno skrbnostjo, zato bi bilo sodišče dolžno tožeči stranki priznati sporne stroške predpravdnega odškodninskega zahtevka. Opozarja na že uveljavljeno stališče sodne prakse, da je strošek sestave predpravdnega odškodninskega zahtevka del potrebnih in tudi sodno priznanih pravdnih stroškov (npr. odločba VSL v zadevi opr. št. II Cp 3318/2010). Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus je pokazal, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar je zaradi deloma zmotne pravne presoje sprejelo deloma napačno odločitev.

5. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški odškodninskega zahtevka, podanega pred pravdo, ne spadajo med potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Upoštevati je namreč treba večinsko stališče sodne prakse, ki strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo šteje za potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo (takšno stališče je zavzeto v številnih primerih, npr. v odločbah VSL opr. št. II Cp 2585/2013, I Cp 2052/2011, II Cp 3318/2010, II Cp 1846/2014, III Cp 2419/2015 in drugih). Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so namreč pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, mednje pa spadajo tudi tovrstni predpravdni odškodninski zahtevki, katerih namen je doseči izvensodno poravnavo obveznosti, zato ni nobenega dvoma o tem, da gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, do povračila katerih je tožeča stranka upravičena. Zato se tožeča stranka utemeljeno zavzema za spremembo izpodbijanega dela sklepa in priznanje stroškov odškodninskega zahtevka, podanega pred vložitvijo tožbe.

6. V Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 2/2015 – OT), XX. Uveljavljanje odškodninskih in drugih zahtevkov, je v 1. točki tarifne št. 38 določeno, da se zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah, ovrednotijo po 1. točki tarifne številke 18. Zato je tožnik upravičen do nagrade za odškodninski zahtevek, podan v predpravdnem postopku, v znesku 171,35 EUR.

7. Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani del sklepa, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Tretje tožena stranka je v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP dolžna tožeči stranki glede na uspeh s pritožbo povrniti tudi pritožbene stroške, odmerjene v skladu z veljavno OT, v skupnem znesku 57,12 EUR (nagrada za pritožbo po tarifna št. 21/2 OT – 100 točk, 2 % materialni stroški, 22 % DDV).