Jedro

V stečaju prodani dolžnik (bivši stečajni dolžnik) je povsem pravno sposoben oziroma je sposoben biti stranka, saj ne s prodajo ne z ustavitvijo stečajnega postopka ne preneha. Poslej obstaja kot pravna oseba, ki ni univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika, čeprav ima v trenutku prodaje enake zunanje organizacijske znake. Gre za isto pravno osebo z novim lastnikom (kupcem, ki se vpiše kot ustanovitelj), nihče od njiju pa ne odgovarja za terjatve proti dolžniku, ki so nastale do izročitve pravne osebe kupcu.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) V obravnavani zadevi tožeča stranka zahteva ugotovitev lastninske pravice tretje toženke na nepremičnini – trisobnem stanovanju v IV. nadstropju, levo v skupni izmeri 118,27 m˛, z drugimi skupnimi prostori, ki je vpisano v vl. št. X, k.o. A, in sicer v B listu pod 4a, b do 1/15 od celote navedenega vložka, v primeru, da se vknjiži etažna lastnina za ta del nepremičnine v vl. št. x, k.o. A, po opravljenih izmerah za vzpostavitev etažne lastnine, pa na stanovanju s kletjo št. 14 v skupni izmeri 137,26 m˛ z ID št. X do celote in tudi, da se po uradni dolžnosti pri tej nepremičnini odredi vpis lastninske pravice na ime tretje toženke. Poleg tega zahteva, da prva in druga tožena stranka za opisano nepremičnino izdata zemljiškoknjižno dovolilo tretji toženki, hkrati pa še povrnitev pravdnih stroškov. V obravnavani zadevi je tukajšnje sodišče že odločalo, in sicer je s sklepom I Cp 4927/2007 z dne 24. 9. 2008 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Po ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbeni zahtevek zavrglo (I. tč. izreka), intervencijo H. K. pa je zavrnilo (II. tč. izreka). Pojasnilo je, da je prva tožena stranka zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala obstajati in s tem izgubila sposobnost biti stranka, te pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti.

(2) Zoper sklep se pritožujeta tožeča stranka in H. K.. Tožeča stranka smiselno izpodbija del sklepa, ki se nanaša na zavrženje tožbenega zahtevka (I. tč. izreka) in uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj sklep spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni držalo navodil pritožbenega sodišča, saj bi moralo v ponovljenem postopku odločati o dokaznih predlogih druge tožene stranke (sklep I Cp 4927/2007 z dne 24. 9. 2008). Ob tem opozarja, da se slednja ni udeležila naroka za glavno obravnavo, čeprav je bila nanj pravilno vabljena. Če je sodišče spoznalo, da je ena od toženih strank napačno označena, bi jo moralo pozvati na popravo oziroma dopolnitev tožbe. Kljub trditvam tožeče stranke, da je sporna nepremičnina po zemljiškoknjižnih podatkih last prve tožene stranke oziroma (glede na predloženo verigo kupoprodajnih pogodb, ki jih nobena stranka v postopku ni izpodbijala) tretje toženke, je sodišče štelo, da stanovanje sodi v stečajno maso. Opozarja tudi, da je pooblastilo prve tožene stranke pooblaščencu T. neustrezno (naziv stranke ni pravilno označen), zato njegovih dejanj ne bi smelo upoštevati. Dodaja še, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo poseglo v pravnomočen sklep o izvršbi, s katerim je bila odrejena prodaja sporne nepremičnine, ki je bila kasneje tudi zarubljena.

(3) H. K. izpodbija del sklepa, ki se nanaša na zavrnitev stranske intervencije (II. tč. izreka) in prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj izpodbijani del sklepa spremeni in ji stransko intervencijo dovoli. Pri tem priglaša pritožbene stroške. Odločitev se ji zdi povsem neobrazložena (14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP), saj se je sodišče prve stopnje le sklicevalo na razloge za zavrženje tožbenega zahtevka. V zvezi s tem poudarja, da ima stranska intervenientka interes sodelovati v pravdi ne glede na njen izid. Ponavlja, da je svoj interes dokazala, saj temelji na terjatvi, ki jo ima do druge tožene stranke. Če bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, bi bila njena možnost poplačila manjša. (4) Tretja toženka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in pritožbenemu sodišču predlaga njegovo potrditev. Priglaša tudi stroške.

(5) Pritožbi sta utemeljeni.

(6) Zmotno je stališče, da gre pri prvi toženi stranki, ki je bila med pravdo prodana v stečaju, za neodpravljivo pomanjkljivost (1. odst. 81. čl. ZPP). V stečaju prodani dolžnik (bivši stečajni dolžnik) je povsem pravno sposoben oziroma je sposoben biti stranka, saj ne s prodajo ne z ustavitvijo stečajnega postopka ne preneha. Poslej obstaja kot pravna oseba, ki ni univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika, čeprav ima v trenutku prodaje enake zunanje organizacijske znake (1). Gre za isto pravno osebo z novim lastnikom (kupcem, ki se vpiše kot ustanovitelj; 3. odst. 171. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur. l. RS, št. 67/1993, s spremembami; od tu ZPPSL), nihče od njiju pa ne odgovarja za terjatve proti dolžniku, ki so nastale do izročitve pravne osebe kupcu (5. odst. 147. čl. ZPPSL). Izpisek iz sodnega registra (A6, A7) izkazuje zgolj formalno statusno preoblikovanje (sprememba pravnoorganizacijske oblike) prve tožene stranke, ki pa na pravdo ne vpliva. Ker je na dlani, da je nepravilna uporaba določbe 81. čl. ZPP, na katero smiselno opozarja tožeča stranka, vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju tožbe (1. odst. 339. čl. ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu (I. tč. izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP). Pri tem gre vnovič opozoriti na napotke, ki jih vsebuje že VSL sklep I Cp 4927/2007 z dne 24. 9. 2008. (7) Posledično je zavrnitev prijave stranske intervencije H. K. na strani tožene stranke preuranjena. Poleg tega ima pritožnica prav, da takšna odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), zato je bilo treba tudi njeni pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v tem delu (II. tč. izreka) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).

(8) Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.

(1) Glej Plavšak: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV, Ljubljana 2000, str. 552; primerjaj tudi VSL sklep III Cpg 123/2000 z dne 1. 2. 2001 in sodbo U 969/2005 z dne 18. 7. 2006.