Jedro

Pravnega standarda rednega šolanja ni mogoče vselej pojmovati v dobesednem smislu, da ima vsak polnoletni otrok pravico do preživnine, čim ima status rednega študenta. Vendar se ni mogoče strinjati s tolmačenjem višjega sodišča, da pravice do preživnine gotovo nima tisti, ki sicer ima status rednega študenta, a je pred tem že končal študij, ki mu omogoča zaposlitev, oziroma da v primeru, ko se nekdo po uspešnem zaključku študija, ki mu omogoča zaposlitev, vpiše na fakulteto in na njej redno študira, tak, čeprav formalno reden študij, ne predstavlja pravnega standarda rednega šolanja.

Izrek

Reviziji se ugodi in se v izpodbijanem delu sodba sodišča druge stopnje razveljavi (prvi odstavek in tretji odstavek glede tožnice) ter se v tem delu vrne zadeva temu sodišču v ponovno sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožnikoma plačevati mesečno preživnino in sicer vsakemu po 30.000 SIT od 1.10.2001 dalje. Višja zahtevka je zavrnilo ter toženo stranko zavezalo, da mora tožnikoma povrniti 14.850 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.4.2002 dalje. Presežek tožbenega zahtevka je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijani del sodbe v odločbi o tožničinem tožbenem zahtevku spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Tožnici je naložilo plačilo 28.602,50 SIT stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje in 12.150 SIT stroškov pritožbenega postopka, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.6.2002 dalje.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče s sodbo ugodi reviziji in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge oziroma prve stopnje. Navaja, da je peto stopnjo šolanja končala, opravila pripravništvo in se zaposlila za pol leta, ter se nato vpisala na višješolski študij, ga v roku končala ter se nato še v istem letu vpisala v univerzitetni program. Celotno šolanje je potekalo redno. Po mnenju tožnice je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je v času pavziranja v drugem letniku univerzitetnega študija, ko je redno šolanje prekinila in ni imela statusa študenta, razbremenila svoje starše ter sama poskrbela za svoje preživljanje in se zaposlila. Prizadeva si le priti do višje izobrazbe in do boljših možnosti zaposlitve in posledično do boljših možnosti za preživljanje in pri tem minimalno obremenjevati starše. Dejstvo je, da se z vsako stopnjo izobrazbe možnosti zaposlitve povečajo. V Krki npr. diplomantov višješolskega študija ne zaposlujejo, ravno tako ne v Dolenjskih lekarnah. Za farmacevtske tehnike v navedeni gospodarski družbi ni potreb. To kaže na nujnost nadaljevanja študija. Trditev sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožnica z vpisom v prvi letnik visokošolskega študija zlorabila svoje pravice, je vprašljiva. Vsakdo lahko svobodno izbira svojo izobrazbo in s tem poklic. Pri njeni izbiri ni mogoče govoriti o namenu izkoriščati pravice, ki ji gredo po zakonu glede preživljanja, saj ima očitno željo tako svojo izobrazbo, kot možnost zaposlitve spraviti na višjo raven in pri tem minimalno obremenjevati svoje starše. Višje sodišče pri obrazložitvi pravnega standarda rednega šolanja ne upošteva, da gre v konkretnem primeru za pridobitev višje stopnje izobrazbe in ne pridobivanje izobrazbe v popolnoma drugi smeri in da gre za usposobitev za preživljanje s poklicem, za katerega se je tožnica odločila. Ugotovitev, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo pravni standard "redno šolanje", je nejasno razložena. Drugostopenjsko sodišče je glede tožnika ugotovilo, da tudi če sta otroka sposobna za delo in za pridobivanje sredstev za lastno preživljanje, je za njuno pravico do preživnine odločilno, ali se redno šolata in ker je ta predpostavka pri tožniku izpolnjena, je ta upravičen do preživnine. Dejstvo pa je, da je ta predpostavka izpolnjena tudi pri tožnici. Stališče višjega sodišča pomeni, da tisti, ki po končanem srednješolskem izobraževanju nima možnosti neposrednega vpisa na univerzitetni študij, kasneje težje pride do te stopnje izobrazbe. Prehojena pot bo dosti težja, saj ni dobro ponavljati letnika ali pavzirati, saj bi tako tisti, ki morajo od staršev po sodni poti zahtevati, da jim pri preživljanju pomagajo, ostali brez pravice to zahtevati.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v tej pravdni zadevi preozko in zato zmotno uporabilo pravni standard rednega šolanja. Drži sicer, da pravnega standarda rednega šolanja ni mogoče vselej pojmovati v dobesednem smislu, da ima vsak polnoletni otrok pravico do preživnine, čim ima status rednega študenta. Vendar se ni mogoče strinjati s tolmačenjem višjega sodišča, da pravice do preživnine gotovo nima tisti, ki sicer ima status rednega študenta, a je pred tem že končal študij, ki mu omogoča zaposlitev, oziroma da v primeru, ko se nekdo po uspešnem zaključku študija, ki mu omogoča zaposlitev, vpiše na fakulteto in na njej redno študira, tak, čeprav formalno reden študij, ne predstavlja pravnega standarda rednega šolanja. Ob takem tolmačenju pravnega standarda rednega šolanja pa sodišče ni ovrednotilo ostalih okoliščin, pomembnih za presojo, ali je toženec dolžan preživljati polnoletno tožnico. Tako ni ovrednotilo s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljenih okoliščin, da se tožnica še vedno redno šola, ker se je potem, ko s pridobljeno višješolsko izobrazbo ni dobila ustrezne zaposlitve, v istem obdobju vpisala v prvi letnik Fakultete za farmacijo - univerzitetni program farmacije; da je v vmesnem obdobju res prvi letnik ponavljala, drugega pa pavzirala, se pa v istem letu, ko je drugi letnik pavzirala, tudi zaposlila pri Dolenjskih lekarnah, že v naslednjem študijskem letu pa nadaljevala redno šolanje; da se je tožnica po končanem višješolskem študiju medicinske biokemije odločila nadaljevati šolanje v času, ko njena starša še nista bila razvezana in da spremenjene okoliščine, ki so nastale v družini z razvezo zakonske zveze njenih staršev, ne bi smele vplivati v tožničino škodo v tem smislu, da bi zato morala pustiti študij farmacije na sredini poti.

Zaradi preozkega tolmačenja pravnega standarda rednega šolanja se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z ostalimi toženčevimi ugovori in prvostopenjskimi ugotovitvami glede samega obstoja njegove preživninske obveznosti, v posledici pa tudi ne glede njene višine. Revizijsko sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP tožničini reviziji ugodilo in odločilo kot v izreku sklepa. Odločitev o tožničinih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.