Jedro

Poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL je normativno urejen z 19. členom ZODPol, dodatno je neodvisnost in strokovnost pri preiskavah zagotovljena z zahtevo po obvezni akreditaciji NFL in dejstvom pridobitve akreditacije po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017. Ne glede na navedene mehanizme zagotavljanja neodvisnosti in strokovnosti so ugotovitve NFL lahko predmet izpodbijanja v dokaznem postopku, vendar pritožnik ostaja na posplošeni ravni, zato tudi s temi navedbami ne more uspeti (ustaljena sodna praksa: Sodba I Ips 10656/2011-181, VSL Sodba III Kp 53384/2014, VSM Sodba II Kp 33738/2014, VSM Sklep V Kp 16412/2020, VSL Sodba in sklep X Kp 11063/2016 ter VSM Sklep V Kp 3080/2021).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo predlog obtoženčevega zagovornika, da se iz spisa I K 51878/2019 izloči uradni zaznamek o izjavi osumljenca z 18. 12. 2019, dokazi pridobljeni na hišni preiskavi 2. 10. 2019 in poročilo o kriminalistično-tehničnih ugotovitvah s 6. 12. 2019. 2. Zoper ta sklep se zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje obtoženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v zvezi z uradnim zaznamkom o izjavi osumljenca z 18. 12. 2019 (l. št. 64; v nadaljevanju: uradni zaznamek) navaja, da policisti obtoženemu niso dali ustreznega pravnega pouka in ni bil seznanjen s svojo pravico zoper samoobtožbo ter da bi si smel zagotoviti zagovornika. Tudi če bi mu takšno izjavo policisti dal, pa je ni razumel, saj je šlo za zanj izjemno stresno situacijo, ki je ni bil sposoben psihično obvladovati. Ima sorazmerno resne psihične težave, saj se zdravi zaradi paničnih napadov, policisti pa bi morali to njegovo stanje prepoznati in zaslišanje ustaviti.

5. Prvostopno sodišče je v zvezi navedbami v predlogu za izločitev uradnega zaznamka, ki so sicer ožje kot v sedaj obravnavani pritožbi, vendar prav tako zatrjujejo, da obtoženi ni bil poučen skladno z določbami Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zaslišalo policista A. A., ki je opravil razgovor z obtoženim in tudi podpisal uradni zaznamek. Na podlagi njegove izpovedi in vsebine samega uradnega zaznamka, kar je prvostopno sodišče korektno povzelo v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa, je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zaključilo, da je obtoženi bil pred podajo izjave pravilno poučen tako o pravici zoper samoobtožbo kot o pravici do zagovornika. Policist A. A. je podrobno opisal potek podajanja izjave in pisanja uradnega zaznamka, vključno s tem, da so bili obtoženemu dani ustrezni pravni pouki, ter da je bilo preverjeno obtoženčevo razumevanje pravnega pouka in samega zapisa njegove izjave. Njegove navedbe potrjuje tudi dejstvo, da je bil uradni zaznamek s strani obtoženca podpisan brez kakršnekoli pripombe. Nadaljnje pritožbene navedbe o psihičnem stanju obtoženca nimajo nikakršne opore v podatkih spisa. Policist A. A. je izrecno povedal (prepis zvočnega posnetka predobravnavnega naroka 23. 10. 2022), da »..._ni bilo nobenih, da bi karkoli ugovarjal, ali pa karkoli rekel, da ne razume, ali pa da bi bile kakršnekoli posebnosti._«, torej, da ni bilo nobenih znakov, da so pri obtoženemu psihične težave, ki bi mu onemogočale razumevanje dogajanja. Gotovo je situacija podajanja izjave na policiji lahko stresna, vendar ne gre za situacijo, ki bi je ne bilo mogoče psihično obvladovati. Pritožba sicer izpostavlja okoliščine, ki so lahko pomembne za presojo individualnega odziva na stresno situacijo, vendar navedbe o sorazmerno resnih psihičnih težavah obtoženca dokazno niso z ničemer podprte, zatrjevani panični napadi pa bi se nedvomno odrazili v obtoženčevem ravnanju na navzven zaznaven način, česar pa, kot rečeno, policist A. A. ni zaznal. Pritožbena navedba, da tudi iz samega zaznamka izhaja, da je obtoženi govoril o svojih psihičnih težavah ne vzdrži kritične presoje, saj je povedal le, da je nameraval izdelati konopljino olje, ki bi »..._mi pomagal pri moji bolezni._«, brez opredelitve, za kakšno vrsto bolezni gre.

6. Brez uspeha ostajajo tudi pritožbene navedbe glede pomanjkanja utemeljenega suma, da bi obtoženi storil kaznivo dejanje, kot podlage za odredbo za hišno preiskavo 2. 10. 2019. Pritožnik izpostavlja le, da podpis najemne pogodbe med obtoženim in B. B., zoper katerega je bila odredba za hišno preiskavo prvotno izdana, ne kaže na to, da bi v določeni stavbi določena oseba gojila konopljo, še manj pa kaže na to pred stavbo parkiran temen terenski avto, ki z obtožencem nima nobene zveze.

7. Pritožnik pri tem zanemari vse ostale okoliščine, ki jih je pri izdaji odredbe za hišno preiskavo upoštevala preiskovalna sodnica ter da ob upoštevanju njihove celote tudi ti dve okoliščini, ki ju izpostavlja pritožnik, utemeljujeta sum, da je prav obtoženi storil kaznivo dejanje. Prvostopno sodišče je pravilno upoštevalo celoto vseh okoliščin (anonimno prijavo o izvrševanju kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, katere vsebino so policisti preverili in jo preko ugotovitev na terenu potrdili z zaznavami identičnega vozila kot ga je navajal prijavitelj, vonja po konoplji, cevi za odvod zraka, zvoka ventilatorjev, UV vijolične svetlobe, ter s podatki o odstopajoči porabi električne energije; izjava B. B., podprta s pogodbo, da je od 1. 12. 2018 najemnik stanovanjske hiše obtoženi) in utemeljeno zaključilo, da je bil utemeljen sum zoper obtoženca podan.

8. Pritožnik nadalje zatrjuje, da je treba analizo substanc pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) izločiti, ker je NFL del sistema organov pregona Republike Slovenije in okoliščina, da je NFL posebna organizacijska enota znotraj policije ne kaže na ustrezno stopnjo neodvisnosti in s tem verodostojnosti pri tem organu pridobljenih dokazov.

9. Prvostopno sodišče je pravilno izhajalo (11. točka) iz stališča, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz, pri čemer se je oprlo na 19. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), s katerim je normativno urejen status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL. Dodatno je neodvisnost in strokovnost pri preiskavah zagotovljena z zahtevo po obvezni akreditaciji NFL (Uredba o akreditaciji za izvajanje forenzične dejavnosti, Ur. l. RS, 26/19) in dejstvom pridobitve akreditacije po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017 za dejavnosti, ki so opisane v prilogi akreditacijske listine (skrajšan opis obsega akreditacije v tč. 3.1: forenzično preskušanje, kemija, vzorčenje, biologija in biokemija). Ne glede na navedene mehanizme zagotavljanja neodvisnosti in strokovnosti so ugotovitve NFL lahko predmet izpodbijanja v dokaznem postopku, vendar pritožnik ostaja na posplošeni ravni, zato tudi s temi navedbami ne more uspeti (ustaljena sodna praksa: Sodba I Ips 10656/2011-181, 26. 4. 2012, tč. 13, VSL Sodba III Kp 53384/2014, 22. 12. 2017, tč. 83, VSM Sodba II Kp 33738/2014, 8. 10. 2020, tč. 5, VSM Sklep V Kp 16412/2020, 7. 7. 2021, tč.6, VSL Sodba in sklep X Kp 11063/2016, 10. 1. 2022, tč. 224 in VSM Sklep V Kp 3080/2021, 27. 1. 2023, tč. 7).

10. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zagovornika obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno.