Jedro

Zavrnitev predloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožniki, dediči denacionalizacijskega upravičenca, zahtevajo plačilo premoženjske škode zaradi nerazumno dolgega trajanja denacionalizacijskega (upravnega) postopka, ki je trajal od vložitve zahtevka 4. 5. 1993 do izdaje delne odločbe 1. 10. 2018, s katero je upravni organ prvi toženki za dve nacionalizirani parceli naložil plačilo odškodnine v obliki obveznic. Ker je bila odločba izdana šele po zapadlosti obveznic 1. 6. 2016, ki se ne obrestujejo več, tožniki trdijo, da so utrpeli škodo v višini kapitaliziranih obresti od 1. 6. 2016 do 13. 12. 2018 (ko je postala odločba z dne 1. 10. 2018 pravnomočna).

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 47.617,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o pritožbenih stroških. Drugače kot sodišče prve stopnje je menilo, da je protipravnost kot odškodninska odgovornost države sicer podana, ni pa nastalo prikrajšanje v obliki neizplačanih obresti do pravnomočnosti delne odločbe o denacionalizaciji, saj vzrok za neizplačilo ni dolgo trajanje postopka, ampak zakonska ureditev, ki ne nudi podlage za izplačilo obresti.

4.Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagajo tožniki. Postavljajo naslednja vprašanja: Ali lahko organi Republike Slovenije (Upravna enota Gornja Radgona, drugostopenjska ministrstva, Upravno sodišče Republike Slovenije in Vrhovno sodišče Republike Slovenije) vodijo denacionalizacijski postopek petindvajset let in šest mesecev, ne da pri tem neenako obravnavajo denacionalizacijskega upravičenca oziroma vlagatelja zaradi dolgega trajanja postopka v primerjavi z upravičenci, kjer je bil denacionalizacijski postopek zaključen pred 1. 6. 2016? Ali je dolgo in neobičajno trajanje denacionalizacijskega postopka - in concreto petindvajset let in sedem mesecev - tisti anormalni in posebni škodni dogodek, iz katerega ima denacionalizacijski upravičenec oziroma vlagatelj pravico do odškodnine zaradi neenakega obravnavanja v primerjavi z ostalimi upravičenci, kjer je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna pred 1. 6. 2016? Ali se lahko merila za izplačilo odškodnine iz naslova denacionalizacije uporabljajo kot merila za samostojen škodni primer, saj pravna torija meni, da je petindvajsetletno trajanje denacionalizacijskega postopka samostojen škodni primer, ki se ne določa po Zakona o denacionalizaciji, ampak po splošnih predpisih?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, zlasti upoštevaje ugotovljeno dejstvo, da tožniki niso izčrpali predhodnih pospešitvenih sredstev, in pravno stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sirc proti Sloveniji,2 niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367. c člen ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Delni sklep 44580/98 z dne 16. 5. 2002 v zadevi Sirc proti Sloveniji, tč. 2 b.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.