Jedro

Ni sporno, da lahko predlagateljica kot skupna lastnica s sporno nepremičnino razpolaga, jo uporablja in uživa. Vendar zaščita po ZPND ni predvidena za primere, ko gre za neurejene premoženjskopravne odnose med nekdanjima zakoncema, ki sta v sporu glede načina uporabe in/ali delitve skupnega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izrek ukrepa, da je dolžan nasprotni udeleženec za obdobje 12-tih mesecev prepustiti stanovanjsko hišo na naslovu ..., v izključno uporabo predlagateljici. Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče odločilo brez naroka in zaslišanja strank, ker je ocenilo, da bi bilo zaslišanje nesmotrno in je dejansko stanje na podlagi listin v spisu že dovolj razčiščeno. Sodišče je v sklepu obravnavalo neobstoječi historični dogodek s 25. 5. 2020 in v zvezi s tem opravljalo poizvedbe na policiji. Dogodek s 25. 5. 2020 ne obstaja, predlagateljica ga nikoli ni zatrjevala, saj se ni zgodil. Sklicevala se je na dogodek z 22. 5. 2020. Predlagateljica je odgovorila na odgovor nasprotnega udeleženca na njen predlog. Sodišče tega odgovora ni upoštevalo, s čemer je kršilo predlagateljici pravico do izjave ter načelo kontradiktornosti postopka. Sodišče bi moralo opraviti narok, saj ga na to napotuje 7. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Po določilu 4. člena ZNP-1 pa mora sodišče udeležencem postopka dati možnost sodelovanja pri izvajanju dokazov. ZNP-1 v 37. členu napotuje na Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Eno temeljnih načel pravdnega postopka pa je, da sodišče odloči o zahtevku na podlagi opravljene glavne obravnave. 22. člen Ustave zagotavlja strankam enako varstvo pravic, opustitev procesnega dejanja (glavne obravnave) pa predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). V obravnavanem primeru ne gre le za poseg v solastninsko pravico nasprotnega udeleženca, ampak tudi za poseg v solastninsko pravico predlagateljice, ki se je iz skupnega doma izselila zaradi nasilja in v tistem času ni imela kje bivati. Žrtev nasilja je tako zbežala od doma, katerega solastnica je ter plačuje kredit za dom, v katerem zaradi nasilja ne more živeti. Sodišče ni skrbno pretehtalo načela sorazmernosti. Če bi zaslišalo udeležence ter vpogledalo v listine, bi bila objektivna stvarnost spornega razmerja ugotovljen najmanj s potrebno stopnjo materialne resnice. Predlagateljica je zapustila skupno nepremičnino zaradi nasilja nasprotnega udeleženca, ni pa se odrekla svoji nepremičnini in pravici do uživanja nepremičnine. Predlagateljica nima le pravice vstopa v svojo hišo, pač pa tudi pravico bivati v solastni nepremičnini.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjska odločitev je pravilna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravna odločilna dejstva ter na podlagi njih materialno pravo pravilno uporabilo. Pri tem ni bistveno kršilo določil postopka1, določil Ustave2 in določil EKČP3. Sodišče s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave in ni zaslišalo udeležencev postopka4, ni storilo očitanih kršitev, niti ni predlagateljici onemogočilo sodelovanje v postopku. Obrazložilo je, zakaj je tako postopalo (5. točka obrazložitve), pritožbeno sodišče razloge sprejema. Pritožnica sicer pravilno navaja, da sodišče ni upoštevalo njene vloge s 17. 12. 2020, ki jo je sodišče prejelo 18. 12. 2020, ter priloge, ki se v spisu nahajajo na list. št. 44-49 in A16-A24, vendar je vse to upoštevalo pritožbeno sodišče (in kršitev odpravilo), a kljub temu ni prišlo do drugačnih zaključkov in ugotovitev kot prvostopenjsko sodišče in odločitve, da predlog predlagateljic ni utemeljen.

6. Sodišče lahko na predlog žrtve nasilja z odločbo naloži povzročitelju nasilja, ki z žrtvijo, ki jo je poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, živi v skupnem gospodinjstvu, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam (prvi odstavek 21. člena ZPND).

7. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da v obravnavani zadevi niso podane okoliščine, ki bi upravičevale izrek ukrepa citiranega določila za zagotovitev varstva žrtvi. Ugotovilo je, da predlagateljica s strani nasprotnega udeleženca ni ogrožena do te mere, da bi moralo posredovati sodišče z ukrepi po ZPND in da ukrep ne bi bil sorazmeren s posegom v pravice nasprotnega udeleženca. Obe ugotovitvi sta po oceni pritožbenega sodišča pravilni.

8. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da se je predlagateljica marca 2018 odselila iz skupnega bivališča na naslovu ... in od tedaj dalje biva na drugem naslovu5. Zakonska zveza udeležencev postopka je bila razvezana v letu 2018. Oba udeleženca imata v skupni lasti nepremičnino (hišo) na naslovu ... Predlagateljica se v to nepremičnino oziroma nekdanje skupno bivališče občasno vrača, saj ima (kot sama navaja) pravico. To nasprotnega udeleženca, ki v solastni hiši živi, moti in temu nasprotuje, saj se je predlagateljica iz hiše odselila, mu izročila dokumentacijo in ključe ter po njegovih navedbah moti njegovo zasebnost. Ob takih (nepredvidenih) prihodih predlagateljice pride med njima do konfliktov. Tako je bilo tudi 22. 5. 2020, ko je predlagateljica prišla v hišo, nasprotni udeleženec je želel, da se iz hiše odstrani, zaradi česar je prišlo do verbalnega in fizičnega konflikta, o čemer je bila obveščena policija.

9. Prvostopenjsko sodišče je opravilo poizvedbe glede tega dogodka, a je pri tem navedlo napačni datum (25. 5. 2020 namesto 22. 5. 2020) in zato ni dobilo pravilnih podatkov. Vendar za odločitev v obravnavanem primeru ni ključno, kdaj (25. 5. ali 22. 5.) je do spornega dogodka prišlo6. Ključno je to, kar je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, da predlagateljica, ki je za lastno varnost že poskrbela tako, da se je pred dvema letoma odselila, sedaj samovoljno prihaja v hišo in tako vznemirja nasprotnega udeleženca, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru, pri čemer ni sporno, če predlagateljica lahko uporablja hišo. To, da občasno prihajanje v hišo po tem, ko se je iz nje izselila, pa kaže na to, da predlagateljica ni v podrejenem položaju ali ogrožena, ampak s svojimi nenadnimi prihodi v skupno hišo povzroči konfliktno situacijo, saj nasprotni udeleženec njenim prihodom nasprotuje.

10. Ni sporno, da lahko predlagateljica kot skupna lastnica s sporno nepremičnino razpolaga, jo uporablja in uživa. Vendar zaščita po ZPND ni predvidena za primere, ko gre za neurejene premoženjskopravne odnose med nekdanjima zakoncema, ki sta v sporu glede načina uporabe in/ali delitve skupnega premoženja. Taka razmerja se rešujejo v drugih postopkih (primerjaj 70. in 72. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in 149. člen ZNP-1).

11. Upoštevati je treba tudi, da je predlagateljica skupno bivališča udeležencev zapustila že v marcu 2018, predlog za izrek ukrepov pa je vložila v oktobru 2020. V svojem predlogu se sklicuje na psihično nasilje7, ki ga je nasprotni udeleženec nad njo izvajal v dalj časa trajajočem obdobju. Prvostopenjsko sodišče je zaprosilo CSD za oceno ogroženosti žrtve (predlagateljice), a so sporočili, da z razmerami med udeležencema postopka niso seznanjeni, zato ocene ogroženosti ne morejo podati.

12. Vse navedeno kaže na pravilnost zaključka prvostopenjskega sodišča, da predlagateljica v tem sporu nasprotnemu udeležencu ni podrejena, niti ni z njegove strani ogrožena do te mere, da bi moralo sodišče posredovati z ukrepi po ZPND. Med udeležencema postopka je spor glede uporabe in delitve skupnega premoženja, vendar bosta morala premoženjskopravne in bivanjske razmere urediti v drugih postopkih, saj zaščita po ZPND ni namenjena tovrstnim primerom.

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Pritožba očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP 2 Pritožba očita kršitev 22. člena Ustave RS. 3 Pritožba očita kršitev 6. člena EKČP. 4 Sodišče ni zaslišalo ne predlagateljice, ne nasprotnega udeleženca, torej je glede obeh postopalo enako. 5 Sprva je živela v počitniški hiši obeh udeležencev postopka v K., kasneje v najemniških stanovanjih, kjer še sedaj živi. 6 Pritožbeno sodišče sledi navedbam nasprotne predlagateljice, da je do dogodka prišlo 22. 5. 2020 ob njenem vstopu v skupno nepremičnino, ki mu je nasprotni udeleženec, ki si želi zasebnosti, nasprotoval, kar je povzročilo konfliktno situacijo med njima. 7 Nasprotni udeleženec je po navedbah predlagateljice grozil s samomorom in uničenjem solastne nepremičnine.