22. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Športnega društva A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 8. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Športnega društva A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 533/2003 z dne 30. 7. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 788/2000 z dne 16. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ustavnemu pritožniku (v pravdi tožena stranka) naložilo, da s tožnico po smrti njenega zunajzakonskega partnerja sklene najemno pogodbo za stanovanje, ki ga je ta imel v najemu do svoje smrti. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da sta sodišči kršili materialno pravo in sicer 41. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. – SZ), ki je urejal obvezne sestavine najemne pogodbe ter 47. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – ZZZDR), ki ureja določitev skupnega bivališča zakoncev, kršili pa naj bi tudi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Navaja tudi, da je sodbeni izrek nepravilen in neizvršljiv. Opozarja, da je zoper izvenzakonsko partnerko umrlega najemnika, ki v stanovanju ni nikoli prebivala, vložil tožbo, v kateri zahteva izpraznitev in izročitev stanovanja. Zapuščinski postopek po umrlem izvenzakonskem partnerju naj tudi ne bi bil končan. Pritožnik zatrjuje, da sta sodišči zaradi navedenega kršili pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodbo bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnikove trditve o napačno uporabljenem materialnem in procesnem pravu ter o napačno ugotovljenem dejanskem stanju zato same po sebi ne zadostujejo za utemeljitev kršitve 22. člena Ustave. S temi trditvami pritožnik zgolj ponavlja očitke, ki jih je uveljavljal že v pritožbi in do katerih se je Višje sodišče tudi opredelilo. Pritožbeno sodišče je pritožniku pojasnilo, zakaj je tožnici v pravdi bil priznan status izvenzakonske partnerke in s tem povezana pravica do sklenitve najemne pogodbe. Pojasnilo pa je tudi, kakšni so učinki take odločitve na druge sodne postopke. Zgolj nestrinjanje pritožnika z razlogi, s katerimi je to sodišče odgovorilo na trditve in utemeljilo svojo odločitev, pa ne zadošča za utemeljitev kršitve pravice do enakega varstva pravic.

4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, vendar je ne izkaže. Kršitve ni mogoče utemeljiti zgolj z nestrinjanjem s sodno odločitvijo. Pritožnik je v pravdi, na katero se nanaša ustavna pritožba, imel zagotovljeno sodno varstvo. Ker v ustavni pritožbi ne pove, v čem bi mu naj bilo to varstvo kršeno, je tudi očitek o kršitvi pravice iz 23. člena Ustave neutemeljen.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje ustavni pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger