Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik v pritožbi ni navedel razlogov, ki bi v smislu določbe 50. člena ZIP (sedaj 55. člena ZIZ) preprečevali dovoljenost izvršbe.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi istega sodišča z dne 24.9.1998, opr. št. I 97/10336-5. Proti sklepu je dolžnik vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da so tožniki samovoljno vpadli na njegovo zemljišče, spremenili stanje prejšnje poti in mu s tem naredili škodo. To zemljišče je ne glede na stanje v katastru v njegovi lasti.
Dolžnikovi somejaši so 46 let premikali mejo in brez njegovega soglasja "spremenili dokumentacijo" celotne parcele. Tožniki so ga v pravdnem postopku tožili zaradi kupa peska. V postopku so predložili zemljiškoknjižni izpisek, ki se po vsebini nanaša- na celotno nepremičnino in ne le na sporno cesto. Po mnenju pritožnika kaže to na prizadevanja tožnikov za pridobitev lastnine. O tem je potekala razprava pri sosedih, na katero pa ni bil povabljen. Zaradi tega ni mogel urediti "svoje zadeve" in zahteva vrnitev denarja za celotno premoženje. Formalnega pritožbenega predloga ni ponudil. Pritožba ni utemeljena.
Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor z obrazložitvijo, da dolžnik ni navedel nobenega ugovornega razloga in da navaja okoliščine, ki bi jih lahko uveljavljal le v pravdnem postopku. Dolžnikove navedbe konkretno niso pravnorelevantne v zvezi z izpolnitvijo obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Dejstvo je, da je bil zoper dolžnika uveden postopek prisilne izterjave, ker ni prostovoljno plačal upnikom pravdnih stroškov, ki jim pripadajo po pravnomočnem izvršilnem naslovu (A 3). Tudi v pritožbi dolžnik ne izpodbija izterjave plačila predmetne obveznosti, ko ponovno navaja okoliščine, v katerih je prišlo do spora o motenju posesti oziroma katere bi lahko uveljavljal v (petitorni) pravdi in ne v tem postopku. Pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora je sodišče vezano na ugovorne razloge, ki v smislu določbe 50.člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (sedaj 55.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju -ZIZ) preprečujejo dovoljenost izvršbe; takih razlogov pa pritožnik niti v pritožbi ne navaja. Ker torej obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo, upoštevaje določbo prvega odstavka 498.člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99), na podlagi 2.točke 380.člena dosedanjega ZPP v zvezi s 14.členom ZIP (sedaj 15.členom ZIZ) zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.