Jedro

Če je predmet izpolnitve določen v izvršilnem naslov, bi bila nadomestna izpolnitev dopustna le ob sporazumu. Izvršilni naslov nalaga dolžniku prostovoljno izpolnitev obveznosti na določen način, kar pa ne vpliva na nakazilo zarubljenih sredstev v izvršilnem postopku.

Upnik mora sicer resda glede na 40. člen ZIZ predlagati izpolnitev na svoj račun, kar pa ne pomeni ovire, zaradi katere upnik ne bi smel pooblastiti odvetnika za sprejem izpolnitve.

Smiselna uporaba določbe 199. člena ZPP v izvršilnih postopkih ni možna.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka in delu 3. točke izreka, ki se nanaša na stroške dolžnika, potrdi.

II. Pritožba udeleženca se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka in delu 3. točke izreka, ki se nanaša na stroške udeleženca, potrdi.

III. Stranki in udeleženec sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 8. 6. 2012 zavrnilo (1. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog tretjega udeleženca R. K. za vstop v predmetni postopek (2. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik in tretji sama krijeta stroške vloge z dne 8. 6. 2012, upnik pa svoje stroške odgovora na ugovor z dne 9. 7. 2012 (3. točka izreka).

2. Zoper sklep sta po pooblaščencu dolžnik in udeleženec vložila skupno pritožbo, iz njene vsebine pa izhaja, da vsak izmed pritožnikov izpodbija del sklepa, v katerem je zanj odločitev neugodna. Uveljavljata vse pritožbene razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa, in sicer dolžnik tako, da se ugovoru v celoti ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, udeleženec pa, da se dovoli stranska intervencija. Predlagata tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Dolžnik ponavlja ugovorno uveljavljanje nepopolnosti predloga za izvršbo, ker ni vseboval vseh identifikacijskih podatkov o upniku, zahtevanih v 16.a členu ZIZ. S tem v zvezi se sklicuje na strogo formalnost izvršilnega postopka. Nadalje uveljavlja, da izvršilni naslov izrecno vsebuje zahtevo, da dolžnik preživnino nakaže na osebni račun upnikove matere, ki mora v roku treh dni sporočiti banko in številko računa. Denarna obveznost je s tem postala iskovina, saj je bila upniku naložena obveznost, da najprej nekaj stori, šele nato pa lahko dolžnik izpolni svojo obveznost. Upnik pa svoje obveznosti nikoli ni izpolnil. Nepomembno je zato, ali je dolžnik vedel za obstoj bančnih računov matere, ali je slednjo morebiti pozival na izpolnitev obveznosti. Dolžnik pa ni mogel niti smel denarja nakazati na bančni račun matere po svoji izbiri, ker takšna izpolnitev ne bi bila pravilna in skladna z izvršilnim naslovom. Vztraja tudi pri ugovornih trditvah glede izpolnitve obveznosti v naturalni obliki in dejansko sklenjeno poravnavo s tem v zvezi. Trdi, da je predlagal povsem ustrezen dokaz za potrditev tega dejstva, in sicer zaslišanje strank postopka ter zaslišanje prič in se sprašuje, kakšen drug dokaz naj bi sicer ponudil v potrditev obstoja ustnega dogovora, kot pa je ravno zaslišanje oseb, ki so takšen odgovor sklenile. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 39/2011 z dne 16. 2. 2011. Napada stališče sodišča prve stopnje, da ugovorni razlog ne more biti podan tudi zato, ker se nanaša na dejstva, ki so obstajala že pred izdajo izvršilnega naslova. Očita obstoj absolutne bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče ni odgovorilo na bistvene dileme v zvezi z nakazilom zarubljenega denarja na fiduciarni račun odvetnika.

4. Udeleženec v pritožbi pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prejemek iz naslova preživnine izvzet iz izvršbe in se ga ne more zarubiti za poplačilo dolga, vendar pa je njegov položaj povsem enak, kot je položaj upnika v predmetni zadevi in ju je zato treba obravnavati enakopravno. Sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo ene preživnine, nato pa trditi, da tega denarja ni mogoče zarubiti za poplačilo druge preživnine. S tem je namreč eden izmed preživninskih upravičencev privilegiran v razmerju do drugega.

5. Upnica je na pritožbi po pooblaščencu odgovorila in predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno, dolžnika pa naj se kaznuje zaradi zavlačevanja postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi dolžnika:

7. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do vseh relevantnih ugovornih navedb, navedlo je popolne, razumljive in pravilne razloge za svojo odločitev, na katere se višje sodišče sklicuje in jih zato ni treba v celoti ponavljati.

8. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje nepopolnosti predloga za izvršbo, ker ni vseboval vseh identifikacijskih podatkov o upniku. Namen zakonske ureditve vsebine predloga za izvršbo in navedbe identifikacijskih podatkov o strankah je v ugotavljanju identitete strank. Vprašanje identitete upnice se v tem postopku ni zastavilo, zaradi česar tudi v primeru, če izvršilni naslov ne bi bil priložen, opustitev navedbe nekaterih identifikacijskih podatkov ne pomeni kršitve določbe prvega odstavka 40. člena ZIZ, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik slednjega v pritožbi niti ne zatrjuje in je že zato uveljavljanje kršitve določb postopka neutemeljeno.

9. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do ugovarjanja upniške zamude. V zvezi s pritožbenimi trditvami višje sodišče še odgovarja, da ni bilo naloženo upnici sporočiti številko banke oziroma številko računa, temveč njeni zakoniti zastopnici, na račun katere bi moral dolžnik preživnino nakazovati. Nepomembno je pritožbeno razpravljanje o naravi denarne obveznosti kot prinosnine oziroma iskovine, zaradi česar višjemu sodišču na te navedbe ni treba odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik v izpolnitvi svoje obveznosti s strani upnice ni bil oviran in če mu njena zakonita zastopnica v danem roku ni sporočila računa, bi lahko dolžnik nakazal preživnino na katerikoli njemu poznani račun zakonite zastopnice ali pa s položitvijo denarja pri sodišču, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje. Dolžnikovo opozarjanje na formalnost izvršilnega postopka s tem v zvezi je torej povsem neutemeljeno.

10. Glede predmeta izpolnitve obveznosti pa je treba v izvršilnem postopku upoštevati načelo formalne legalitete. Določen v izvršilnem naslovu, nadomestna izpolnitev bi bila dopustna le ob sporazumu zakonite zastopnice upnika z dolžnikom (prim. 283. člen Obligacijskega zakonika). Takšnega sporazuma dolžnik v ugovoru ni uspel izkazati.

11. V pritožbi sicer trdi, da je predlagal zaslišanje strank in se sprašuje, kakšen drug dokaz naj bi ponudil v potrditev obstoja ustnega dogovora, kot je ravno zaslišanje oseb, ki so takšen dogovor sklenile. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da dolžnik zaslišanja strank za trditev o dogovoru oziroma poravnavi med upnico in dolžnikom o izpolnitvi obveznosti v drugačni obliki ni predlagal. V 3. točki ugovora, v kateri je navedeni razlog uveljavljal, je predlagal le zaslišanje prič, glede katerih pa je navedel, da bi lahko potrdile, da je upnica pri dolžniku preživljala veliko svojega časa in je dolžnik plačeval izdatke zanjo, ni pa navedel, da bi te priče vedele karkoli povedati o sporazumu med dolžnikom in zakonito zastopnico upnice. Zaslišanje strank postopka je dolžnik predlagal za dokazovanje nemožnosti izpolnitve obveznosti oziroma upnikove zamude, kar je uveljavljal v 2. točki ugovora. Sodišče prve stopnje se je glede na navedeno pravilno opredelilo do neprimernosti dokazovanja trditve sklenjenega sporazuma s pričami, za katere dolžnik niti ne trdi, da bi bile s sporazumom seznanjene. Iz navedenega razloga je tudi povsem neutemeljeno sklicevanje na stališče v sklepu I Ip 39/2011, saj je iz obrazložitve tega sklepa razvidno, da je v tisti zadevi dolžnik zaslišanje strank predlagal, torej ne gre za podoben primer.

12. Nerazumljive so pritožbene navedbe, da dolžnik ne bi mogel že v pravdnem postopku uveljavljati vseh dejstev, pomembnih za določitev preživnine, in se, glede na prej navedene razloge za zavrnitev ugovora prenehanja obveznosti, višjemu sodišču z navedenim pritožbenim uveljavljanjem niti ni treba ukvarjati.

13. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi bila podana s tem, da sodišče ni odgovorilo na dileme v zvezi z nakazilom zarubljenega denarja na fiduciarni račun odvetnika. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo uveljavlja pritožnik, glede obrazložitve sklepa podana le v primeru, če sklep sploh nima razlogov ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali sami med seboj v nasprotju, in to do takšne mere, da se sklepa ne more preizkusiti. Izpodbijanemu sklepu takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati.

14. Napačno je stališče pritožnika, da izpolnitev obveznosti z nakazilom zarubljenega denarja na fiduciarni račun odvetnika ni skladna z izvršilnim naslovom. Izvršilni naslov nalaga dolžniku prostovoljno izpolnitev obveznosti na določen način, kar pa ne vpliva na nakazilo zarubljenih sredstev v izvršilnem postopku. Res je v drugem odstavku 40. člena ZIZ predpisano, da mora upnik, ki predlaga izpolnitev denarne obveznosti, navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi, vendar ta zakonska določba ne pomeni ovire, zaradi katere ne bi smel upnik, ki v izvršilnem postopku pooblasti odvetnika za zastopanje, le-tega pooblastiti tudi za sprejem izterjane terjatve. Na dolžnikovo obveznost in pravice v tem izvršilnem postopku ne vpliva, na kateri račun, ki ga navede upnik, se zarubljena sredstva nakažejo, saj je z nakazilom sredstev dolžnik obveznosti prost. Zato so za odločitev v tem izvršilnem postopku nepomembne navedbe v 11. točki pritožbe glede namena preživnine in porabi sredstev.

15. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno dolžnikovo pritožbo zavrnilo in sklep v delu, ki se nanaša nanj, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi udeleženca:

16. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog udeleženca za vstop v predmetni postopek. Tudi v zvezi s to odločitvijo se višje sodišče v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje, pri čemer pa še dodaja, da je v novejši sodni praksi zavzeto stališče, da smiselna uporaba določbe 199. člena ZPP v izvršilnih postopkih ni možna (prim. sklep VSL I Ip 2832/2010 z dne 22. 11. 2010, sklep VSC I Ip 842/2008 z dne 13. 11. 2008).

17. Pritožba udeleženca je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v delu, ki se nanaša nanj, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka:

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik in udeleženec sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo nista uspela, upnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta, glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe, ni bil potreben in zato tudi stroški zanj ne.