Jedro

Na podlagi drugega odstavka 356. člena OZ učinek pravnomočne odločitve ne obsega tistih zamudnih obresti, ki so v izvršilnem naslovu sicer ugotovljene, a zapadejo v bodoče, saj zanje pravnomočna odločba še ne obstoji, zato ne predstavljajo judikatne terjatve v smislu prvega odstavka 356. člena OZ, posledično pa v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ zastarajo v tri letnem zastaralnem roku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v delu I. točke izreka – odločitev o zavrnitvi ugovora in v II. točki izreka potrdi.

II. Dolžnik in upnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka delno ugodilo ugovoru dolžnika z dne 27. 11. 2014 tako, da je sklep o izvršbi I 463/2014 z dne 19. 9. 2014 razveljavilo glede obresti od zneska 417,74 EUR za čas od 12. 3. 2003 do 13. 10. 2011, od zneska 119,68 EUR od 12. 3. 2003 do dne 13. 10. 2011, od zneska 87,63 EUR od 16. 3. 2005 do 13. 10. 2011 in od zneska 194,25 EUR od 25. 9. 2006 do 13. 10. 2011 ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo. V II. točki izreka je odločilo še, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper del sklepa sodišča prve stopnje, v katerem dolžnik ni uspel z ugovorom in zoper stroškovno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo, da je bil postopek (I 361/2003) ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo, zato v skladu s 366. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ni nastopil razlog za pretrganje zastaranja judikatne terjatve. Zaradi tega je slednja do vložitve predloga za izvršbo v obravnavani zadevi že zastarala. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in upniku naloži plačilo nastalih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve dalje do plačila. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo se upnik zavzema za zavrnitev neutemeljene pritožbe dolžnika in potrditev sklepa sodišča prve stopnje ter poudarja, da je bil upnikov predlog za ustavitev izvršilnega postopka podan zaradi okoliščin na dolžnikovi strani, in sicer zaradi ustavitve zadnjega izvršilnega sredstva, to je izvršbe na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Zahteva povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po opravljanem preizkusu ocenjuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi ustrezno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.

6. Prvostopenjski zaključek v zvezi s pretrganjem zastaranja judikatne terjatve je pravilen, pritožba v tej zvezi pa neutemeljena. Izvršilni postopek I 361/2003, iz katerega izvira izvršilni naslov, to je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 12. 3. 2003, je bil končan s sklepom z dne 25. 8. 2006, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, medtem ko je že pred tem s sklepom z dne 6. 7. 2006 ustavilo izvršbo na premičnine. Z izdajo sklepa z dne 25. 8. 2006 je bil končan tudi izvršilni postopek, saj je sodišče ustavilo izvršbo glede edinega še ostalega izvršilnega sredstva. Sodišče prve stopnje je v isti zadevi s sklepom z dne 19. 9. 2007, prav zaradi pravnomočno končanega izvršilnega postopka, zavrglo tudi upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim predlogom (rubežem premičnin) in predlog za povrnitev stroškov z dne 27. 7. 2007. Upoštevaje dejstvo, da je bil izvršilni postopek že pravnomočno končan z nastopom pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, upnik pa lahko predlog za izvršbo v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIZ umakne le med postopkom, kasnejši upnikov umik predloga za izvršbo, z dne 2. 10. 2007, ni mogel imeti več nobenega učinka, saj postopek več ni bil v teku. Upnikov umik predloga za izvršbo z dne 2. 10. 2007 tako ne more predstavljati ravnanja, ki bi preprečilo pretrganje zastaranja, v smislu prvega odstavka 366. člena OZ, v času trajanja izvršilnega postopka, in sicer od nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o dovolitvi izvršbe pa do sklepa o ustavitvi izvršbe na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, s pravnomočnostjo katerega je bil postopek pravnomočno končan. Neodvisno od obrazloženega pa je v zvezi s podanim umikom predloga za izvršbo treba upoštevati tudi, da ga upnik ni podal z namenom, da bi se odrekel sodnemu varstvu, temveč izključno zaradi neuspešnosti izvršbe, zaradi razlogov na dolžnikovi strani. Tudi na podlagi drugega odstavka 366. člena OZ ni mogoče sprejeti v pritožbi predlaganega zaključka, o nepretrganem zastaranju zaradi umika predloga, saj izposlovani in opravljani ukrepi za izvršbo niso bili razveljavljeni. Na podlagi navedenega je kot neutemeljen zavrniti pritožbeni očitek, da je bil izvršilni postopek I 361/2003 ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo in zato na podlagi 366. člena OZ ni nastopil razlog za pretrganje zastaranja judikatne terjatve. Terjatev, ki je predmet izvršbe, v obsegu v katerem predstavlja judikatno terjatev, do vložitve predloga za izvršbo dne 14. 10. 2014 ni zastarala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo izvršbo takšne terjatve in v tem delu zavrnilo ugovor dolžnika.

7. Pravilna je tudi prvostopenjska odločitev o delnem zastaranju zamudnih obresti. Na podlagi drugega odstavka 356. člena OZ učinek pravnomočne odločitve ne obsega tistih zamudnih obresti, ki so v izvršilnem naslovu sicer ugotovljene, a zapadejo v bodoče, saj zanje pravnomočna odločba še ne obstoji, zato ne predstavljajo judikatne terjatve v smislu prvega odstavka 356. člena OZ, posledično pa v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ zastarajo v tri letnem zastaralnem roku. Ker zamudne obresti dospevajo dnevno, za vsak dan zamude, začne zastaralni rok teči od dospelosti vsake posamezne občasne terjatve in so zastarale le tiste zamudne obresti (od glavnic: 417,74 EUR, 119,68 EUR, 87,63 EUR in 194,25 EUR), ki so v plačilo dospele več kot tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo v obravnavani zadevi, torej do 13. 10. 2011, saj je bil predlog za izvršbo vložen 14. 10. 2014. 8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo dolžnika in v izpodbijanem zavrnilnem in stroškovnem delu izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor, ki ga je na pritožbo vložil upnik, pa ni dodatno prispeval k rešitvi zadeve, zato mu sodišče druge stopnje stroškov odgovora na pritožbo ni priznalo in jih krije upnik sam (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).