Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj je glede na to, da prestaja zaporno kazen na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, njegova prošnja nerazumna oziroma nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo na plačilo odškodnine zaradi neupravičene obsodbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo z dne 20. 2. 2017 in dopolnjeno dne 1. 3. ter 7. 3. 2017, iz katere izhaja, da prosi za pomoč v postopku zaradi plačila odškodnine zaradi neupravičene obsodbe. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bil tožnik s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I K 24021/2012 z dne 26. 5. 2015 spoznan za krivega, da je dne 10. 5. 2012 z uporabo orožja preprečil uradni osebi uradno dejanje s tem, ko je z zračno pištolo ustrelil ključavničarja A.A., ki je pomagal sodnemu izvršitelju B.B. pri nasilnem vstopu v stanovanjsko hišo na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. In 31/2012 z dne 8. 3. 2012 in pri tem A.A. zadel v predel lasišča, zaradi česar je sodni izvršitelj odstopil od nadaljevanja izvršilnega dejanja in tega ni opravil. S tem je tožnik storil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zaradi česar je bila tožniku izrečena kazen osem mesecev zapora. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo št. II Kp 24021/2012 z dne 11. 2. 2016 tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo, ki je tako postala pravnomočna 24. 2. 2016 in izvršljiva 22. 7. 2016. Na podlagi navedenega organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je prosilec na prestajanju zaporne kazni na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe in torej ni upravičen do odškodnine. Glede na to je tožnikova prošnja nerazumna oziroma tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z odškodninsko tožbo zaradi neupravičene obsodbe, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil. 2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Navaja, da mu je sodni izvršitelj avto ukradel in kritizira ravnanje sodnice, ki je vodila kazenski postopek. Navaja še, da je že večkrat zahteval tolmača za nemški jezik.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

6. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabil in ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj je glede na to, da prestaja zaporno kazen na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča (sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, št. I K 24021/2012 z dne 26. 5. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 24021/2012 z dne 11. 2. 2016) njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerazumna oziroma nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo na plačilo odškodnine zaradi neupravičene obsodbe (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

8. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Njegovo nestrinjanje s potekom kazenskega postopka ne more biti predmet obravnave v upravnem sporu, saj je lahko tožnik te ugovore uveljavljal v kazenskem postopku.

9. Brezplačno pravno pomoč je mogoče dodeliti, če so kumulativno izpolnjeni zgoraj navedeni zakonski pogoji, to pa pomeni, da je treba razen subjektivnih pogojev - premoženjskega stanja upoštevati tudi tako imenovane objektivne pogoje, ki jih določa zgoraj citirani 24. člen ZBPP. Glede na to, da ti niso izpolnjeni, je ugotavljanje izpolnjevanja subjektivnega - finančnega pogoja nepotrebno.

10. O tožnikovih navedbah v zvezi s tolmačem za nemški jezik pa sodišče pojasnjuje, da postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, stranke pa imajo pravico, da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom (6. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Postopek torej teče v slovenskem jeziku, tožnik pa je (tudi) slovenski državljan in kot izhaja iz njegove tožbe slovenski jezik razume. Glede na to ni bilo nobene potrebe po pritegnitvi tolmača za nemški jezik.

11. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.