Jedro

Dolžniku se je rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iztekel še pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar je sodišče prve stopnje kljub prekinitvi postopka lahko izdalo sklep, da se dolžnikov ugovor zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen.

2. Dolžnik je zoper ta sklep po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Uvodoma dolžnik sodišče obvešča, da se je nad njim s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru St 433/2013 z dne 12. 3. 2013 pričel stečajni postopek, tako da mu izpodbijani sklep sploh še ni bil pravilno vročen. Sklep je namreč sodišče poslalo na naslov dolžnika, čeprav bi ga moralo vročiti na naslov stečajnega upravitelja B. S. Poleg tega izpodbijani sklep ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče ni navedlo, kdaj naj bi bil dolžniku izdan plačilni nalog za ugovor in kdaj je potekel rok za plačilo. Ker se je nad dolžnikom začel stečajni postopek, je mogoče, da plačilnega naloga sodišče ni pravilno vročalo in da taksa za ugovor ni bila plačana iz tega razloga. Ker iz obrazložitve sklepa ni mogoče razbrati ključnih podatkov, je sklep pomanjkljiv. Poudarja tudi, da se je predmetni izvršilni postopek s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele začel in da sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, zaradi česar upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice in mora sodišče predmetni izvršilni postopek skladno s 1. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ustaviti. S tem, ko je sodišče po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izdalo izpodbijani sklep, je ravnalo v nasprotju z omenjeno določbo. Po 205. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ bi moralo sodišče upoštevati dejstvo, da je zaradi začetka stečajnega postopka izvršilni postopek po uradni dolžnosti prekinjen. Posledica prekinitve postopka po 208. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je, da sodišče ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj. Sodišče sme po prekinitvi postopka izdati le sklep o ustavitvi postopka skladno s 131. členom ZFPPIPP, medtem ko izpodbijanega sklepa po začetku stečajnega postopka ne bi smelo izdati. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in izvršilni postopek ustavi, upniku pa naloži pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila pravilno vročena v odgovor upniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. V zvezi s pritožnikovo uvodno navedbo, da mu izpodbijani sklep še ni bil pravilno vročen, višje sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da izpodbijani sklep dolžniku ni bil vročen le na njegov poslovni naslov (22. 3. 2013), temveč tudi na naslov njegovega stečajnega upravitelja B. S., in sicer 25. 3. 2013. Sicer pa je tudi glede na vloženo pritožbo očitno, da je stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik dolžnika prejel izpodbijani sklep oz. se vsaj seznanil z njim (za zastopanje dolžnika je namreč 26. 3. 2013 pooblastil odvetnico, ki je v imenu dolžnika vložila obravnavano pritožbo), v takšnem primeru pa se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati (šesti odstavek 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Sklicevanje sodišča prve stopnje na pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa (t.j. določbo 29. b člena ZIZ, po katerem plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi), in ugotovitev sodišča, da dolžnik ni plačal takse za ugovor niti v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso bili podani, omogočata pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa. Glede na to, da je dolžnik v predmetnem postopku vložil le en ugovor, plačilni nalog za plačilo sodne takse pa mu je bil izdan le za ta ugovor, sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno navesti konkretnih datumov, kdaj je bil dolžniku izdan plačilni nalog za plačilo takse za ugovor in kdaj mu je potekel rok za plačilo te takse. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je mogoče razbrati vse ključne podatke za sprejeto odločitev, zaradi česar očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

8. Pritožnik meni, da sodišče prve stopnje zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa, temveč bi moralo predmetni izvršilni postopek v skladu z določbo 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ustaviti. Višje sodišče ugotavlja, da pri presoji, kakšne pravne posledice ima začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na potek predmetnega izvršilnega postopka, ni mogoče prezreti, da pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom v tem izvršilnem postopku še ni bilo pravnomočno odločeno o dolžnikovem ugovoru, s katerim je dolžnik v celoti izpodbijal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po oceni višjega sodišča so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad insolventnim dolžnikom, ki so določene v tretjem odstavku 132. člena ZFPPIPP, predpisane za primer, ko se ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, ne pa tudi za primer, ko je postopek šele v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima pravno naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka ima začetek stečajnega postopka nad dolžnikom lahko le takšne pravne posledice, kot jih ima v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V času prekinitve postopka sodišče načeloma sicer res ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj, vendar pa lahko v primeru, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, sodišče izjemoma sprejme odločitev kljub prekinitvi postopka (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za prav takšen primer, saj je prekinitev predmetnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom nastopila šele po tem, ko so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je bil dolžniku plačilni nalog z dne 26. 2. 2013, s katerim mu je sodišče naložilo v plačilo sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi, pravilno vročen 28. 2. 2013, tako da se mu je rok za plačilo te sodne takse iztekel 8. 3. 2013, kar je še preden začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom 12. 3. 2013. Ker so bili vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa izpolnjeni še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, je sodišče prve stopnje lahko izdalo izpodbijani sklep kljub prekinitvi postopka zaradi začetega stečajnega postopka. V zvezi s tem pa gre še pojasniti, da tudi ne obstaja ovira za odločanje višjega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je stečajni upravitelj z vložitvijo obravnavane pritožbe prevzel predmetni postopek, v takšnem primeru pa se prekinjeni postopek nadaljuje (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Pritožnik navaja, da je možno, da mu zaradi dejstva, da se je nad njim začel stečajni postopek, sodišče plačilnega naloga ni pravilno vročalo in da taksa za ugovor ni bila plačana iz tega razloga. Kot že rečeno, je bil dolžniku plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor po podatkih spisa pravilno vročen še pred začetkom stečajnega postopka, iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi dolžnik sodišču pred izdajo izpodbijanega sklepa predložil dokazilo o plačilu navedene sodne takse, niti takšnega dokazila dolžnik ne prilaga v pritožbi. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen, pravilna.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ustrezno upošteva določbo 132. člena ZFPPIPP, ki predpisuje pravne posledice začetka stečajnega postopka na pred tem začeti izvršilni postopek.