Jedro

Tožnika sta predlog za dopustitev revizije vložila sama in nista izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, je treba njun predlog zavreči. Tožnika predlogu nista priložila sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s predlogom izpodbijata; nasprotno, iz njunega predloga je mogoče razbrati, da sta predlog za dopustitev revizije naperila zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav gre za izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta 19. 6. 2014 na Okrajno sodišče na Ptuju naslovila predlog za dopustitev revizije v zadevi P 198/2008. To ga je odstopilo Vrhovnemu sodišču, ki ga je prejelo 28. 7. 2014. 2. V predlogu za dopustitev revizije tožnika opisujeta potek postopka v zadevi P 198/2008, komentirata in grajata dejanske zaključke prvostopenjskega sodišča in očitno nasprotujeta njegovi odločitvi.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Dovoljen ni iz več razlogov. Prvi razlog za nedovoljenost predloga je v pomanjkanju postulacijske sposobnosti tožnikov za njegovo vložitev. Po določbi tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namreč lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik; izjema je predpisana za primer, ko ima stranka opravljen pravniški državni izpit - tedaj lahko izredno pravno sredstvo vloži tudi sama (četrti odstavek istega člena zakona). Ker sta tožnika predlog za dopustitev revizije vložila sama in nista izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, je treba njun predlog skladno z določbo prvega odstavka 91. člena ZPP zavreči. Zavreči pa bi ga moralo tudi v primeru, če ovire za njegovo obravnavanje v obliki pomanjkanja postulacijske sposobnosti ne bi bilo. Tožnika namreč predlogu nista priložila sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s predlogom izpodbijata; nasprotno, iz njunega predloga je mogoče razbrati, da sta predlog za dopustitev revizije naperila zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav gre za izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. b člena ZPP), ki je formalno popolno le, če mu je priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (tretji odstavek istega člena zakona) in če je v njem natančno in konkretno navedeno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter kratka obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito ter če so v njem zatrjevane kršitve postopka opisane natančno in konkretno ter če je na enak način izkazan obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Tem formalnim zahtevam tožnika nista zadostila, za njihovo kršitev pa je v šestem odstavku 367. b člena ZPP kot sankcija predpisano zavrženje predloga za dopustitev revizije.