Jedro

Na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju.

Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se pordi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod I. točko izreka ugotovilo obseg zapuščine in vrednost čiste zapuščine ter višino sodne takse, pod II. točko izreka je odločilo, da zapuščino dedujeta kot oporočna dedinja zapustnikova zunajzakonska partnerka Ž. V. in kot nujna dedinja zapustnikova mama M. P., pod III. točko izreka je podalo odredbe glede prevzema zapuščine in pod IV. točko izreka dedičema naložilo v plačilo sodno takso za sklep o dedovanju.

Zoper sklep o dedovanju sta se v roku kot zakonita dediča pritožila M. P., mati zapustnika, in M. P., brat zapustnika, iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlagata, da pritožbeno sodišče sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajata, da je sklep o dedovanju nepravilen in nezakonit. Absolutno bistveno kršitev določb postopka je sodišče prve stopnje zagrešilo, ker pritožnikoma ni dalo možnosti, da se izjavita glede sklenjenega življenjskega zavarovanja pri Z.. Oporočna dedinja te zavarovalne police sodišču ni predložila, ampak ji je to sodišče prve stopnje naložilo šele na zadnjem naroku dne 16.9.2009. Naknadno je polico očitno predložila, ker je v sklepu o dedovanju navedeno, da jo je sodišče vpogledalo. Pritožnikoma bi morala biti dana možnost, da se glede nje izjavita, a je nista niti videla. To je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker sta pritožnika kot dediča trdila, da pravica iz zavarovanja, kakor tudi pravice iz zavarovanja pri P., spadajo v zapuščino, je bil med dediči očitno spor o tem, kaj sodi v zapuščino. V takem primeru bi moralo sodišče prve stopnje skladno določbi 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) zapuščinsko obravnavo prekiniti in dediče napotiti na pravdo. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče dolžno sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, pri čemer bo to moralo zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo ali ga le prekiniti zaradi tekoče pravde (tako tudi Višje sodišče v zadevi pod opr. št. II Cp 1803/2008). Napačno je ugotovljen tudi obseg zapuščine, ker vanjo ne spada nepremičnina, vložek št. 415, k.o. P., ker je bila ta nepremičnina že leta 2000 prodana S. K., kar pritožnika potrjujeta s potrdilom o prejemu kupnine po sklenjeni pogodbi, katerega nista mogla predložiti prej, saj sta zanj izvedela šele sedaj. V izpodbijanem sklepu je nepravilno ugotovljena tudi vrednost zapuščine, pri čemer v tem delu sklep ni obrazložen. Ugotovljena vrednost zapuščine neposredno vpliva na pravni položaj dedičev, saj je od nje odvisna odmera kapitalskega dobička. V sklepu o dedovanju odmerjena vrednost zapuščine je očitno prenizka, kar je samo hiša vredna najmanj 300.000,00 EUR. Pritožnika izrecno nasprotujeta zapisniku obravnave z dne 16.9.2009, da jima je bil pojasnjen način izračuna vrednosti premoženja in izračun zapuščinske takse, ter jima sodišče takega pojasnila nikdar ni dalo. Sklep o dedovanju je nezakonit tudi zato, ter M. P. ne šteje kot dediča, ker on je nujni dedič na podlagi vstopne pravice po njegovem in zapustnikovem pokojnem očetu.

Pritožba ni utemeljena.

Pri uveljavljanju absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je opozoriti na določbo 286.b člena ZPP, po kateri mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče (to ne velja le za kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti), ker se sicer te kršitve v pritožbenem postopku upoštevajo le, če jih stranka brez svoje krivde poprej ni mogla navesti. Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku dne 16.9.2009 sprejelo sklep, da se zapuščinska obravnava zaključi, izdaja sklepa o dedovanju pa se pridrži do predložitve police življenjskega zavarovanja, pri čemer vsaj iz zapisnika o naroku to ni razvidno, se dediči poprej niso odpovedali obravnavanju teh dokazov. To je sicer kršitev določbe 2. odstavka 291. člena ZPP in posledično temu je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar, ker na to absolutno bistveno kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju. Ker tega nista storila in ker tudi nista izkazala, da brez svoje krivde kršitve nista mogla grajati takoj, v pritožbenem postopku ta absolutna bistvena kršitev določb postopka glede na zgoraj citirano zakonsko določbo ni upoštevna.

Kot je ugotoviti iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 16.9.2009, sta pritožnika sprva res trdila, da v zapuščino sodi tudi izplačilo zavarovalnine iz naslova življenjskega zavarovanja, pri čemer pa nista več vztrajala, ko je oporočna dedinja pojasnila, da so na zavarovalni polici kot upravičenci za primer smrti zavarovanca navedeni preživeli zakonec in potomci, o resničnosti česar se je sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v po zaključeni obravnavni predloženo zavarovalno polico (priloga A17). Torej spora glede obsega zapuščine med dediči v tem delu ni bilo in sodišču prve stopnje ni bilo potrebno prekinjati zapuščinske obravnave ter dediče napotiti na pravdo.

Za ugovor, da določena nepremičnina, ki je sicer v zemljiški knjigi vknjižena na zapustnika, ne spada v zapuščino, bi imel pravni interes le kupec takšne nepremičnine, ker gre le za njegovo pravico. Torej pritožnika v tem delu nimata pravnega interesa za pritožbo, ker se pritožba ne nanaša na njuno pravico, posledično čemur ta del pritožbe ni upošteven.

Vrednost čiste zapuščine v zapuščinskem postopku se ugotavlja izključno zaradi taksne odmere. Zato, če je sodišče odmerilo prenizko vrednost zapuščine, dediči nimajo pravnega interesa za izpodbijanje tega s pritožbo. Zakon namreč ni bil kršen v njihovo škodo in z ugoditvijo pritožbi ne bi bilo odločeno v njihovo korist. Zato je pritožba zaradi izostanka pravnega interesa neupoštevna tudi v tem delu.

Zapuščinski postopek je eden izmed nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi. Da pa sodišče prve stopnje ne bi dedičem na naroku pojasnilo načina izračuna in višine izračuna čiste zapuščine, kot je navedeno v zapisniku naroka z dne 16.9.2009, pritožnika ne potrjujeta z nobenim dokazom, pri čemer sta pritožnika po svoji pooblaščenki z njenim lastnoročnim podpisom tudi potrdila resničnost zapisnika.

Da pritožnik ne bi bil zakoniti dedič po zapustniku na podlagi vstopne pravice po pokojnem očetu zapustnika in pritožnika, pritožniku nihče ne oporeka. Skladno določbi 2. odstavka 25. člena ZD pritožnik kot brat zapustnika ni le nujni dedič, ker ni trajno nezmožen za delo in ima sredstva za življenje, kar je potrdil pritožnik po svoji pooblaščenki (glej predzadnji odstavek na 2. strani zapisnika naroka z dne 16.9.2009).

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).