Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba II U 464/2014

ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.464.2014 Javne finance

davčna izvršba izvršilni naslov izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Upravno sodišče
14. oktober 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker tožnik davčne obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so izvršilni naslovi in datumi njihove izvršljivosti, razvidni iz prvostopnega sklepa, zato ne drži tožbena trditev, da iz sklepa o izvršbi ni razvidno, za katere obveznosti gre.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z v uvodu citiranim sklepom o davčni izvršbi je prvostopni organ odločil, da se zoper dolžnika opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan 30. 4. 2014: glavnica 33.758,52 €, zamudne obresti 12.417,13 €, stroški sklepa 25,00 € oziroma skupaj 46.200,65 €. Izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri banki A. d.d. do višine dolga po sklepu o izvršbi, pri čemer se upošteva izvzetja in omejitve izvršbe iz drugega odstavka 166. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), kolikor gre za sredstva nakazana za tekoči mesec ter omejitve izvršbe iz tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2. Banki se naloži, da na dan sprejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolga po sklepu z obračunanimi zamudnimi obrestmi in zarubljena denarna sredstva prenese na v odločbi naveden račun. Od označenih glavnic v tabeli je banka dolžna obračunati in plačati nadaljnje zamudne obresti za obdobje od 1. 5. 2014 do vključno dneva plačila posamezne obveznosti. Dolžniku se prepoveduje razpolaganje z njegovimi sredstvi na računih pri navedenih bankah oziroma hranilnicah dokler dolg po sklepu o davčni izvršbi ne bo poravnan z zamudnimi obrestmi do vključno dneva plačila dolga. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je njegovo pritožbo zavrnilo.

Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je davčni organ, ker tožnik v predpisanem roku ni poravnal obveznosti, ki so navedene v izreku tega sklepa, v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi. Zamudne obresti so obračunane v skladu s 96. členom ZDavP-2. Iz 4. točke izreka prvostopnega sklepa je razvidno, za katere obveznosti se tožnika terja, navedeni so izvršilni naslovi ter datumi izvršljivosti, kot tudi zneski davka in zamudnih obresti. Tožnik je imel v času izdaje sklepa dolg iz naslova akontacije dohodnine, prispevkov za zaposlovanje, prispevkov za starševsko varstvo, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za zdravstveno varstvo, drugih davkov, davka na dodano vrednost ter iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Dolg je obstajal v višini, ki je navedena v prvostopnem sklepu.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so bili predhodno uvedeni postopki davčne izvršbe ustavljeni zaradi poplačila dolgov, pa pritožbeni organ po vpogledu v sklepa o ustavitvi davčne izvršbe, izdana dne 16. 11. 2010 in 5. 10. 2011 tožniku pojasnjuje, da je bil v obeh primerih razlog za ustavitev davčne izvršbe sprememba izvršilnega naslova in ne plačilo dolga, kot zmotno navaja tožeča stranka. Glede pritožbenih navedb, da je tožeča stranka vse obveznosti nastale do 16. 11. 2010 s plačili v celoti pokrila, pa pritožbeni organ dodaja, da so to pavšalne in nedokazane trditve, zato jih kot take zavrača. Ugotavlja, da so tožnikova plačila v davčnem knjigovodstvu evidentirana in upoštevana, vendar tožnikove obveznosti presegajo prejeta plačila, zato je v času izdaje izpodbijanega sklepa dolg, ki se terja, dejansko obstajal. Med prejetimi plačili je v knjigovodski evidenci davčnega organa evidentirano tudi plačilo zneska 22.500,00 € prejetega 25. 10. 2011, s katerim so se pokrivale pritožnikove obveznosti na kontu 44 z datumi zapadlosti od 17. 9. 2007 do 18. 3. 2009 ter njim pripadajoče zamudne obresti.

Razen tega drugostopni organ tožniku še pojasnjuje, da je Finančna uprava RS z namenom obveščenosti zavezancev za davek o stanju njihovih davčnih terjatev in obveznosti uvedla storitev e-knjigovodske kartice zavezanca za davek, s katero lahko vsak zavezanec za davek sproti preverja stanje na svoji knjigovodski kartici.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je bil samostojni podjetnik s firmo B. s.p. s sedežem v Beltincih, njegova dejavnost pa mu je prenehala z izbrisom iz poslovnega registra dne 31. 5. 2011. O dolgu je bil tožnik obveščen z dopisom z dne 21. 11. 2014 in dne 27. 3. 2013, kjer postavke, ki predstavljajo dolg, niso posebej obrazložene. Tožnik je pridobil podatke o svojem dolgu tudi od ZPIZ z dne 26. 5. 2014. Navaja, da je bila s sklepom davčnega urada Murska Sobota z dne 16. 11. 2010, 5. 10. 2011 in 1. 3. 2010 izvršba v celoti ustavljena, kljub temu pa je kasneje davčni organ izdal nove sklepe o izvršbi, pri tem pa ne pojasni, za katere obveznosti gre. Glede na izdane sklepe o ustavitvi postopka tožnik meni, da je v celoti poravnal vse obveznosti, če pa so izdani kakršnikoli novi sklepi gre za relativno zastaranje zahtevkov. Tožnik meni, da so na podlagi sklepa z dne 5. 10. 2011 vsi zahtevki do njega ugasnili in tako nobena obveznost več ne obstaja. V tem upravnem sporu izpodbijani sklep pa je tudi nepopoln, saj ne vsebuje konkretnih datumov nastanka dolga. Če pa bi kakšna obveznost še obstajala, je le-ta poravnana z zneskom 22.500,00 €, plačilo katerega priznava tudi tožena stranka. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in ugotovi, da terjatev tožene stranke do tožnika ne obstoji. Priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pri svojih navedbah tožeča stranka vztraja tudi v pripravljalni vlogi, v kateri še dodatno pojasnjuje, da je toženi stranki znesek 22.500,00 € iz naslova kupnine za prodano nepremičnino nakazal dne 25. 10. 2011. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ odgovoril v svoji odločbi in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Če davek ni plačan v z zakonom predpisanih rokih, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi (143. člen ZDavP-2). Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova (145. člen ZDavP-2). Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2).

Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan v skladu z zgoraj citiranimi določili. Ker tožnik davčne obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so izvršilni naslovi in datumi njihove izvršljivosti, razvidni iz prvostopnega sklepa, zato ne drži tožbena trditev, da iz sklepa o izvršbi ni razvidno, za katere obveznosti gre.

Tožeča stranka tudi z ostalimi tožbenimi ugovori ne more biti uspešna. Znesek 22.500,00 € je bil, kot izhaja iz podatkov spisa oziroma seznama plačil, pri ugotavljanju višine dolžnikovega dolga upoštevan. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da so bile izvršbe zoper dolžnika ustavljene, ker je bila obveznost poravnana. Kot namreč izhaja iz sklepov o ustavitvi postopka, na katere se sklicuje tožnik, je prišlo do ustavitve postopka zaradi spremembe izvršilnega naslova, to pa je tudi v skladu 5. točko prvega odstavka 155. člena ZDavP-2. Ugovor zastaranja je tožeča stranka postavila še v tožbi, pri tem pa je to pavšalen in nekonkretiziran ugovor brez ustrezne trditvene podlage, glede katerih obveznosti bi naj nastopilo zastaranje. Glede na to je tudi ta ugovor neutemeljen.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia